Življenje se začne, ko ga začneš živeti
Kje se je izgubila sreča, kje se je izgubilo upanje, kje se je izgubil optimizem, želja, navdih? Kje je izginilo vse tisto, v kar smo upali, kar smo želeli? Kje je vse to “umrlo” in kje smo to pokopali ? Veliko ljudi umre pri tridesetih, a pokopljejo jih pri osemdesetih. Ste med njimi? Kje si? Pridi k sebi, sedi, pogovarjaj se, spomni se, kako je bilo nekoč. Vdihni, izdihni in še tolikokrat, dokler ponovno ne zaživiš. Torej, pojdimo naprej … Zakaj? Zakaj smrt? Kdo je v tebi nekaj ubil? Kdo te je preoblikoval v stroj, ki zanika občutke, ljubezen, srečo, navdušenje, boj, norost in vse, kar smo bili kot otroci, ko smo se igrali na pesku in se nasmejali, umazani od ušesa do ušesa? Koliko mladih duš je umrlo. Koliko duš … Pokopanih v pesku sreče-mladosti. Zakaj? Ali se zavedaš, koliko napak si naredil/-a (dan, ko si se odločil/-a, da boš dejansko umrl/-a), in ali je že prepozno, da to popraviš? Ti bom povedala; Nikoli ni prepozno, da v svoje življenje vstaviš nove filtre in začneš hoditi po novi poti.
Karkoli že počnete, kakorkoli ste živeli doslej, nikoli ni prepozno za spremembo, še posebej, če čutiš, da sedanje življenje niti približno ni tisto, kar si želel/-a, sanjal/-a in fantaziral/-a. Zaželi si željo, spodbudi domišljijo in samo čvrsto zgrabi vrv. Dosežeš lahko vse, kar si želiš. Priložnosti, situacije, preizkušnje in ljudje, ki prihajajo in odhajajo, so bili in bodo – tukaj so z namenom, nič se ne dogaja brez razloga. Pogosto vidim in srečam mlade (tudi starejše) in frustrirane ljudi, potem jih skušam dodatno izzvati in vsakič mi uspe. “Zakaj vse to? Kdo je ubil tvoje edino življenje, tvoj nasmeh?« No, saj veš, prizadeli so me, zgodilo se mi je … V takšnih situacijah ni lahko nadaljevati. Ne skrbi/te, vem, kako je to, saj nisem nekdo, ki bi mu bilo v življenju prizaneseno, celo nasprotno. Nekoč je zlobni glas, ki sugestivno protestira proti spremembam, rekel, da nekaj ni za nas in sprejeli smo ga kot resnico, ki je uničila vse naše sanje, upanja in želje in zakaj. Samo zato, da bi prenehali živeti? Ko sem imela dvajset let, sem mislila, da je konec življenja pri tridesetih. Pri tridesetih sem mislila, da se šele začne. Zdaj vem, da se življenje začne, ko prenehamo nekaj čakati, (kdo ve kaj) in začnemo preprosto obstajati. V tem trenutku, ker je to edino, kar zagotovo imamo.
Želim si, da ljubite, sanjate, fantazirate in živite, da vse tisto, kar želite, tudi ustvarite, pa tudi če je za to potrebno veliko moči, trpljenja in truda. Sprejmi to odločitev in pojdi. Če nihče drug, se bo Vesolje veselilo s teboj, saj ljubi pogumne. Tudi jaz navijam zate. Jaz, ki sem uresničila vse svoje prejšnje sanje, želje in upanje (sama), in še marsikaj podobnega me čaka. Brez lažnih dokazovanj, glamurja, moči in priložnosti. Vdih, izdih in tako naprej, dokler ne zaživim po vsakem padcu, ker tisto, kar je težko, sploh ni, samo del naših “možganov” ne mara sprememb, zato nas spodbuja, da ostanemo v coni udobja. A ljudje tudi ne marajo, kadar zate nič ne predstavlja težav, ko ti gre dobro in ko se ničesar ne bojiš, ker dobro veš, da se v težavah, viharju in strahu rodijo najmočnejši borci in vrhunski vodje.
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
Coquettish darn pernicious foresaw therefore much amongst lingeringly shed much due antagonistically alongside so then more and about turgid. Liva Kevan Leoline
I quite like reading through an article that can make people think. Also, thanks for allowing me to comment! Anetta Bone Pietro
Howdy, I do believe your website might be having internet browser compatibility problems. When I take a look at your site in Safari, it looks fine however, if opening in Internet Explorer, it has some overlapping issues. I merely wanted to provide you with a quick heads up! Apart from that, fantastic blog!| Emlyn Natty Melly
Excellent read, I just passed this onto a colleague who was doing a little research on that. And he actually bought me lunch because I found it for him smile Therefore let me rephrase that: Thank you for lunch! Libbie Jody Hiro
I am really enjoying the theme/design of your website. Do you ever run into any web browser compatibility problems? A number of my blog readers have complained about my blog not operating correctly in Explorer but looks great in Firefox. Do you have any suggestions to help fix this issue?| Estrellita Heall Noelle
I would like to voice my love for your kindness giving support to persons that need help with in this field. Your special dedication to getting the solution throughout appeared to be especially significant and has surely encouraged professionals much like me to attain their targets. This invaluable publication denotes a lot a person like me and a whole lot more to my mates. Best wishes; from everyone of us. Livvie Felix Bernard
I?m impressed, I must claim. Truly rarely do I come across a blog site that?s both educative and also amusing, and also let me inform you, you have actually struck the nail on the head. Your idea is outstanding; the concern is something that inadequate individuals are speaking wisely around. I am really satisfied that I stumbled across this in my search for something associating with this. Arly Paxon Kloster
Quisque volutpat condimentum velit. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos himenaeos. Nam nec ante. Georgianne Elijah Pesek
We just got a taste test of Ireland in 2019. But enough to know we want to go back for a longer stay. The drive through Connemara National Park looks amazing. Even with the inevitable rain. Although a rainbow always brightens my mood. We love those small roads where you find four legged friends on the roadside. I can certainly see why the Kylemore Abbey took your breath away. A fairy tale sight for sure. Karita Avram Giorgio
Great post! I agree we are not accountable to everyone. Maggi Gunner Carla