Želite si več, ljubite bolj …
Edino zanesljivo pri življenju je, da je v nenehnem gibanju; minevajo dnevi, spreminjajo se letni časi, odhajajo ljudje. Včasih nam jih življenje samo vzame, včasih sami odidejo. Odidejo lahko na najslabše načine: brez obvestila, brez pojasnila, brez besed, ampak prav tako obstajajo situacije, ko ljudje odhajajo, ker je tako bolje. In bodimo iskreni; obstajajo osebe, brez katerih nam je bolje, ker enostavno vnašajo negativnost v naše življenje. Obstaja veliko raznih plitkih fraz, ki jih ljudje izgovarjajo, da bi potrdili tisto, kar že veš: »Bolje ti je brez njega oziroma nje. Ni si te zaslužila. Grem stavit, da mu je žal.« Pa v bistvu sploh ni pomembno, ali so te besede resnične. Ker na koncu, ko nekdo odide, še posebno, če je tako bolje, nisi okupirana s tistim, kar nekdo čuti, ampak s tistim, kar ti čutiš, saj pogrešaš nekoga, ki si te resnično ne zasluži.
Obstaja milijon razlogov, zakaj nekoga ljubimo; zaradi njegovega videza, ko se zjutraj zbudi, zaradi varnosti in udobja, ki nam ga daje, zaradi njegovega pogleda, ki prodira v naše bistvo. Razlogi, zakaj nekoga pogrešamo, so v glavnem povezani z razlogom, zakaj to osebo ljubimo; zaradi dobrega občutka, ki nam ga daje, in zaradi spominov, ki se jim ne želimo odreči. Ko nas nekdo zapusti, ki se je grdo obnašal do nas ali nas prizadel – čustveno in psihično, nastane med možgani in srcem nekakšna oblika prekinitve veze in to pogosto pripelje do boleče zmedenosti. Kako je mogoče, da pogrešaš nekoga, ki je v tvojih spominih povezan samo s trpljenjem? Takrat možgani prevzamejo glavno vlogo in potem se vprašaš: »Ali sem resnično tako zmedena, da se želim vrniti v obdobje, ki me je uničevalo?« A srce? Kolikor vemo, na to nima enostavnega odgovora.
Mogoče pogrešaš nekoga, ki ga ne bi bilo treba pogrešati, ker želiš vedeti, če bi nekega dne ta oseba postala boljša, morda bi te ljubila enako, kot si ti njega in morda bi ti pokazala, da si mu pomembna, koliko je ona tebi. Mogoče si tako povezana s tistimi nekaj lepimi spomini, da so postala tvoj rešilni čoln v oceanu razočaranja. Pomembno je, da zaradi tega občutka, da pogrešaš nekoga, ki te je prizadel, ne začneš uničevati sebe in zaradi tega ne postaneš drugačna oseba. Pravzaprav samo poudarja dejstvo, da je bila tvoja ljubezen zanj preveč dobra. In zato si dovoli, da nekoga pogrešaš, ker kljub temu ali so bili spomini slabi ali dobri, je bil resničen del tvojega življenja. Vendar naj bo ta spomin več, kot je bila ta oseba kadar koli.
Vedno pojdite v nek lepši dan, v dan boljši od včerajšnjega. Bodite boljši, kot ste bili včeraj. Želite si več, ljubite bolj…
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
