Želiš vse ali nič?
Ali razumeš, da ti v tem življenju, resnično nič ni treba, pa vendar lahko storiš vse? Tisti, ki vztrajno govorijo, da obstajajo stvari, ki so nemogoče, živijo v veliki zmoti, zaviti v lastne strahove. Strah je njihov zvesti prijatelj, strah je razlog, zaradi katerega so njihova usta polna izgovorov, a možgani dvomov. Ali veš, da je njim vse težko, celo dihati? Njim je vsaki dan grd, ne glede s koliko lepimi podrobnostmi je bil prežet. Tudi, ko je vse belo – vidijo najbolj črno, najtemneje. Ne, z njimi se ne moreš boriti, ker nikoli ne bodo pogledali resnici v oči. A resnica je, da se nimajo dovolj radi in se ne poznajo dovolj, da bi se imeli za kaj boriti, da bi se naučili premagati strah in obenem sebe. Resnično je lažje živeti brezskrbno – ni se ti potrebno obremenjevati ali obstaja boljši jutri, ali si resnično izpolnjen in srečen in ali živiš svoj življenjski namen. Nespretno se skrivajo in kradejo Vesolju dneve, misleč, da so rojeni samo za to, da delajo in obstajajo. Ne, nisi. Niti ti, niti oni, niti jaz.
Rojeni smo, da življenje živimo s polnimi pljuči, da na tej poti odkrivamo vse svoje odtenke in melodijo svoje duše. Rojeni smo, da bi spoznali resnico in se naučili deliti svojo radost in darove z drugimi. Človek čuti to svobodo, zavedajoč se, da lahko resnično vse naredi, a ni mu treba storiti ničesar. In za mnoge, na žalost, ta stavek koristi životarjenju skozi življenje. Ali ti životariš skozi svoje življenje? Preklinjaš delo, ki ga ne želiš opravljati, izpolnjuješ svoje dneve s praznino in žalostjo, depresijo in sanjarjenjem o tistem boljšem? Večina nas preklinja in tarna nad vsem tistim, s čemer niso zadovoljni. A dejstvo je, da se jih samo nekoliko nauči delovati v svojo korist in za svoje dobro. Le nekaj teh pogumnih se pripravlja na pohod za boljšim jutri. Spoprijemajo se z težavami in svojim nezadovoljstvom. Trudijo se najti tisto lepo v vsaki izkušnji in v vsakem dnevu. Trudijo se naučiti nekaj novega, da bi se umaknili od dela, s katerim so nezadovoljni. Trudijo se biti dobri do ljudi, ki njih jemljejo samoumevno, vendar, ko vidijo, da odnosi ne delujejo – odidejo z dvignjeno glavo. Zakaj? Zato, ker vedo, da so dali vse od sebe in, da so poskušali in izčrpali vse svoje opcije.
Najpomembneje je vedeti, da si dal vse od sebe – kakor za druge, tako tudi zase. Namreč, ti si ta, ki nosi svojo resnico, ti si ta, ki mora vedeti ohraniti svoj obraz, zaradi sebe. Nikakor, zaradi drugih. Lepše je živeti, če veš, da si storil vse, kar je v tvoji moči. Ne bodi eden od tistih, brez hrbetenice, eden tistih, ki živijo brez smisla, ki se skrivajo pred drugimi in sklanjajo glavo lažem, ker nimajo svojega stališča. Ne bodi eden od tistih, ki lahko vse, vendar se ne želijo premakniti. Edino, kar moraš storiti – moraš se premakniti. Najprej čisto majhen korak, a vendar tako velik korak. Zakaj bi pustil svoja leta, da gre življenje mimo tebe, če pa lahko storiš vse?
Ali res ne razumeš, da si ustvarjen, da uživaš vso obilje in, da si srečen s tem, kar si in, ker obstajaš? Da lahko razumeš, da si v dar dobil nekaj povsem drugačnega od vseh drugih, da se naše različnosti medsebojno spajajo v nekih podobnostih, ampak s tem ne zmanjšujejo niti tebe niti njih. Res je lepo, ko ti nič ni treba. Ampak je še lepše, storiti vse. Namreč, ti si ta, ki piše stranice svojega življenja. Ne začni samo s prvim stavkom, da boš ostalo pustil nedokončano. Napiši knjigo, tako veselo, tako pogumno avanturo, da boš sčasoma privlačil samo pogumne, kot si ti. Napiši vsa poglavja z ljubeznijo, pogumom in srečo, naj se prežemajo z nasmehi in iskreno povezanostjo s teboj in s svetom. Ker ti – resnično lahko vse, kar si zamisliš. Vprašanje je samo: “Želiš vse ali nič? Ali boš ostal sedeti na mestu, kjer ti ni potrebno nič, razen umreti? Razširi roke in objemi življenje!”
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
