Za vsakim dobrim konjem se praši!

Za vsakim dobrim konjem se praši!

“Kdo so ljudje, ki ogovarjajo in zakaj to delajo?” V takšnem primeru je vedno prisoten skupni neprijatelj – prijateljica, kolegica, sosed…Vedno je tukaj nekdo, na koga se lepijo negativne etikete. Ogovarjanje v bistvu izhaja iz nemoči, a ustvarja navidezen občutek moči. Ko se človek počuti nemočnega ali ne dovolj pogumnega, da se o stvareh pogovori ali jih razreši direktno, potem ima potrebo, da se “razbremeni,” z ogovarjanjem. Cilj ogovarjanja je dobiti somišljenika, potegniti nekoga na svojo stran, da bi se tako počutil močnejši in pomembnejši. Verodostojnost tistega, o čemer se govori – ni pomembna. V bistvu je celo zaželjeno, da je zgodba čimbolj izkrivljena in napihnjena, ker njen cilj ni analiziranje, ampak nekoga očrniti.

Veliko ljudi, ki jim v življenju zmanjka zabave ali pa nimajo svojega življenja, posežejo po dobrem, starem ogovarjanju in začnejo ugibati nekaj o nekom. Ugibanje jih še dodatno razveseljuje. Zaključijo, da so nedvomno pametni, ker so iz tako malo dejanskih podatkov – zaključili tako veliko. Vsak sogovornik zgodbo obogati s še enim pomembnim detajlom, ter jo diskretno pove, eni “zaupni osebi,” kot je tudi ona sama. Veliko je tudi škodljivih tračev, ki škodijo tistemu, ki ogovarja, kot tudi tistemu, ki se ga ogovarja. Če ignoriramo “trače,” o sebi, s tem pokažemo, koliko smo samozavestni in, da se zavedamo, da ljudje o nas ne morejo izvedeti, kar bi želeli in si zato morajo izmisliti “nepreverjene” zgodbe. Ljudje se ne zavedajo, kakšno moč imajo besede. Bodite pazljivi, kar mislite in govorite o sebi, ker je to ključnega pomena za življenje, ki ga boste ustvarjali – vse se začne pri vas.

Žal mi je, da ljudje ne poznajo bolj radosti življenja, pozitivnega razmišljanja in sledenja prave poti. Najlepše od vsega je, da samo mi vemo, ker to občutimo – kaj je za nas prava pot, a drugi lahko vplivajo na nas, če jim to dovolimo, vendar niti takrat in nikoli nihče ne more vedeti, kaj je najbolje za nas, kaj potrebujemo, ker samo mi sami zase lahko to vemo. In takrat, ko slediš svoji poti, ki te res veseli, ima vrednost, ki je ne morem opisati z besedami, ker se to lahko samo občuti, živi in širi dalje, kar poskušam tudi jaz s svojim delom. Zato je moja največja želja, da sem dovolj “nora,” in pogumna, da svoje ideje pretvorim v delo in, da ne ugašam svetlobe v sebi, ko želi iz mene. Nikoli se ne opravičujte nikomur za to, kakšni ste. Bodite samo pazljivi, da to, kakšni ste, odgovarja vašemu notranjemu stanju, da sledite svoji svetlobi in čistite vse frustracije, ki vam to preprečujejo.

Zaključek – “požvižgajte” se na kraj, sosede, kolege, znance – naj govorijo. “Požvižgajte” se na to, kar drugi mislijo o vas. Resnično je pomembno samo eno – v kaj sami sebe prepričate, da ste in, kaj veste, da ste lahko. Ne pozabite, da v vašem življenju – vi vozite vašega konja – vi jahate…Če se dvigne prah, je to zaradi tega, ker se za dobrim konjem vedno praši! Zato – ne zamujajte življenja, ker so ga drugi zamudili pa sedaj budno opazujejo vas. Poročite se četrtič, četudi pri sedemdesetih, vpišite se na fakulteto pri štiridesetih. Ločite se, čeprav se še nihče v vašem sorodstvu ni. Pa nekdo mora začeti! In zapomnite si, da niste dolžni nikomur polagati računov o svojem življenju, če niste od njega odvisni na kakršen koli način!

Snežana Teja Novoselnik

www.inplast.si