Vse se zgodi z razlogom
Pridejo dnevi, ujameš trenutek in ga oviješ v pajčevino spominov in izkušenj. Veš, da so nekoč bili. Dojameš, da je življenje samo trenutek. Ozreš se nazaj in dovolj je samo pogled, da veš, kdo si v resnici. Odločitve, ki si jih sprejela; dobre ali slabe vodijo v dobre ali slabe situacije in na koncu dobre ali slabe občutke. In ta pogled postane kristalizacija tega, kar v resnici si, saj zagotovo nisi tista stara, ki se je ravno podala na pot, imenovano življenje, saj so te zgradili, kovali in oblikovali. Vse te odločitve in tudi situacije so na nek način zavestni del tvojega življenja.
Izguba pomembne in drage osebe sama po sebi seje žalost, krivico, jezo, slaba dejanja, obžalovanja in zaslepljeno nečimrnost … Vse to obravnavamo in na rano nanašamo sol. Hkrati je vse to lahko zavora, da ne vidimo s pravimi očmi in ne razumemo pravega namena tega življenja. Toda pridejo dnevi, ko vidiš, da lahko izgubiš vse in da v tebi ostane samo tisto, kar je vedno bilo. Lepo se oblečeš, se naličiš, prekriješ vsako gubo, oblečeš najlepšo obleko, zasiješ s polnim sijajem in kar je najpomembneje – vsi so navdušeni. Potem se vrneš domov, snameš masko z obraza in spet ostaneš samo ti, z vsem, kar nosiš v sebi, s čimer zaspiš in se zbudiš. Vsak od nas živi svojo laž. Drugim dajemo le tisto, kar si želimo od svojega življenja, tisto, kar si želimo, da si mislijo o nas in pogosto je to le dobro.
Koliko truda vložimo v zunanjost, da polepšamo svoje telo in tisto, kar nas obdaja. Če bi vložili vsaj polovico tega truda v resnično bogastvo, da bi postali boljši ljudje, bolj pravični, bolj pošteni in da bi z drugimi ravnali bolje. Če bi si za druge želeli tisto, kar si želimo zase, saj smo šele takrat resnično bogati in kar je še pomembneje, vsa zunanjost, okoli katere smo se tako močno trudili, šele potem dobi tisti pravi sijaj. Naša duša dobi hrano in je pomirjena, zato izžareva na vse načine. In potem siješ v največjem sijaju in le-ti veš, da je to zato, ker je tvoja duša zadovoljna. Pomirjena je, ker ni ničesar slabega, da jo vznemiri. In pomirjena je, ker upa, da je tudi Stvarnik zadovoljen z njo. Vse to pride v tistih dneh, urah ali trenutkih, ko spoznaš, da je življenje trenutek in da lahko v tistem trenutku izgubiš vse, kar misliš, da imaš. Življenje je trenutek, trenutek je utrip očesa, oko je ogledalo duše, duša je kraj, kjer živijo sanje, sanje so smisel življenja … Nauči se uživati v trenutku, videti svet skozi oči duše, živeti iz dneva v dan za sanje, saj se sanje uresničujejo samo tistim, ki verjamejo vanje.
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
uwsIWtLQRfJpgrVc