Vsak je lahko general v tuji bitki

Vsak je lahko general v tuji bitki

Neverjetno, koliko modrosti in misli preberem vsaki dan. S koliko ljudmi se dnevno srečujem, ki so leksikon nasvetov – jaz jih imenujem “google v malem.” Človek bi pomislil, da na svetu ni nesrečnega človeka, ko pa vsi tako obvladajo življenje. Toda, naj vam zaupam skrivnost. Večino teh ljudi, ki tako modro pametujejo – imajo svoje življenje v razsulu. Preprosto mi pripovedujejo pravljice, v katere verjetno niti sami ne verjamejo več. Čista teorija, ki je izvedljiva, toda moraš prehoditi dolgo pot, da jo lahko resnično živiš. Tukaj pa zmanjka upanja, vere, potrpežljivosti in vztrajnosti. Pa, zakaj bi? Veliko lažje je drugemu govoriti, kako se sestavijo kockice. Lahko je pokazati, katere poteze, bi morali potegniti. Kaj kdo v življenju potrebuje in, kaj ne? Kaj, kdo lahko dovoli v svojem življenju in kaj ne? S kakšno lahkoto nekateri ljudje presojajo in obsojajo. Včasih se prav čudim njihovi samozavesti. Ljudi označijo za dobre in slabe, po nekem njihovem kriteriju. Drugim svetujejo, kako naj rešijo svojo ladjo, medtem, ko se njihova potaplja in je samo vprašanje časa, kdaj se bo dokončno potopila. Lahko je drugemu reči, kje je naredil “napako” in mu pokazati smernice, kjer ne bi smel skreniti in mu z lahkoto pokazati “pravo” smer. Takrat smo tako pametni. Takrat vse vemo. Vse modrosti tega sveta, imamo v malem prstu. Močni smo, veliki smo.

Toda, ko je potrebno sestaviti svoje kockice ali voditi svoje bitke – takrat se ustavimo…okamenimo…Takrat več nismo tako pametni, nismo tako močni. Nenadoma ne vidimo dobro, ne slišimo dobro, a naše prejšnje mogočno znanje o življenju – nenadoma izgine. Preprosto ga ni. Ne znamo se premakniti iz mesta – postanemo zmedeni in izgubljeni. Ne vemo kam in kako in ne vemo, kaj je dobro in kaj slabo. Srce nas vleče na eno stran – razum na drugo. Želje želijo svoje – a potrebe spet svoje. A življenje pripravlja svoje spletke in čaka na nas. Takrat smo tako majhni in nemočni in najbolj pogosto življenju obrnemo hrbet. Brezciljno začnemo tavati, kot potepuhi. Ne želimo videti ali pa si ne želimo priznati, da smo izgubili to bitko. In, kaj je najvažneje – ne želimo biti generali v svoji bitki, ker je to težko. Tukaj nismo več tako pametni, zato vodimo druge bitke, kjer smo lahko pametni, kjer smo močni. In to je tako lahko, ker lahko smetje pustimo pod svojim predpražnikom, saj ga verjetno nihče ne bo opazil.

Neprestano poslušam, kako je v življenju vse težko. Kako se je težko premakniti iz mesta, kako je težko storiti spremembo, kako je težko oditi iz veze, ki vas ne osrečuje, iz nezdaravih odnosov, iz nezadovoljnih služb in, kako je težko biti gospodar v svojem življenju. Kaj pa, če ne bi več izgubljali časa z praznimi mislimi in blebetanjem? Zakaj ne bi vsaki trenutek izkoristili za pozitivne, konstruktivne misli in besede, polne ljubezni? Razumeti morate, da vas misli, ki jih ustvarjate, lahko uničijo ali vam pomagajo. Zato bodite gospodar svojih misli in besed in ne njihov suženj. Zakaj ne bi popolnoma uživali v svojem življenju? To lahko samo takrat, ko dajete vse najbolje v času, besedah in dejanjih. Odprite oči in srce in občutite samo najbolje v vsem in v vsakomur okoli sebe. Če imate težave v iskanju najboljšega v vas – iščite tako dolgo, dokle ne najdete – čaka vas. Na svetu obstaja veliko dobrih stvari, zakaj potem ne najdete časa in se osredotočite na njih in si z njimi izpolnite življenje, tako, da v vašem življenju ne bo več prostora za neugodne, nesrečne in neskladne stvari? Življenje je tisto, kar storite iz njega. Kaj ste storili za svoje življenje?