V njej ni več tebe, v njem ni več tebe
Najhuje je, ko se navadiš. Na poglede, na barvo glasu, na nasmeh. In potem izgine – nasmeh, glas in pogled. Ostane samo v glavi. Slika dveh oseb, ki sta bila včasih vse našteto, a v bistvu nista bila nič. Namreč, če bi bila, ne bi izginilo. Ljudje jočejo, žalujejo in se vedno spomnijo tistega, kar je bilo. Tako dolgo obujajo spomine, ker je to edina stvar, ki se nikoli ne spremeni. Tudi takrat, ko se ljudje spremenijo. Tako dalje živijo za tista dva, ki sta nekoč bila.
Ampak, dragi moj, draga moja; nista. Ta dva nista nič. Niti pogled, niti glas niti nasmeh. Od preteklosti se ne živi. Ne vračaj se. V njej ni več tebe, v njem ni več tebe. Zakaj bi šel/šla tja, kjer te ni? Če bi moral ta nasmeh za katerim jočeš, biti tvoj, ne bi bil del preteklosti. Če bi morala ta barva glasu govoriti tvojim ušesom, bi sedaj govorila. Življenje je preprosto. Ljubezen ravno tako. Lahko je težka, lahko veliko prenese, ampak ni komplicirana. Ljubezen ne potrebuje veliko pojasnil in razlage.
Zato, živi zdaj. Naj tisto, kar je bilo, zaspi tam, kjer je ostalo, ampak ne ti! Ti se prebudi! Vsak dan znova se prebudi in živi. Čakaj tistega, katerega glas ne bo ostal samo senca, ampak bo odzvanjal, dokler dihaš. Čakaj tistega, ki bo njegov pogled varno pristanišče, a ne mesto pred katerim zapiraš oči. Išči nekoga, ampak ne bilokoga. Išči samo nekoga. Čakaj ga in ne obžaluj za preteklostjo. Ne joči za soncem, ki je zašlo; zaradi solza ne boš videl, videla zvezd. Vse tisto od prej je spomin, ampak ni vreden solz. Če bi bil vreden, ne bi bil preteklost. In to je cela filozofija.
In verjemi mi, da boš preživel/-a, prebolel/-a. Mogoče ne danes. Mogoče ne jutri. Mogoče niti ne za dva tedna ali mesec. Ampak nekega dne, v nekem popolnoma neumnem trenutku; med smehom, jokom, pranjem posode, sprehodom po ulici, pitjem kave – bo bolečina prenehala. In ne boš se več mogel/-a, mogla vrniti k spominom. In dobro boš. Bolje, kot si kadarkoli bil/bila. In takrat ti bi popolnoma jasno, da se je to moralo zgoditi. Zato, daj si čas …
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
