Kdaj si nazadnje tvegal/-a?

Ena od stvari, v katere sem prepričana, je, da se v coni udobja ali varni coni ne dogaja nič. V coni udobja, se nič ne spreminja. V coni udobja, se ne živi. Kvečjemu se preživlja. Cona udobja je največja zmota v življenju. Misliš, da si uspel. Misliš, da si popoln. Misliš, da živiš, a v bistvu je življenje šlo mimo tebe, medtem, ko si bil prepričan, da si ga živel. Ne želiš iz območja, v katerem se počutiš varno in predvidljivo.

Poznaš dogodke, ljudi in situacije, ki se menjavajo v tvojem udobnem območju. Tako, kot je, ti je super. Ne želiš podreti svojega zidu udobja, da bi videl/videla, ali je tam še karkoli drugega. Kakšna je posledica takšnega načina življenja? Stagniraš. Nobene spremembe ni. Cona udobja te uspava, ker te vleče k nedejavnosti. Šepeta ti, da ti ni treba razmišljati o kakšni novi akciji, ker je trenutna situacija popolnoma dobra.

Življenje se začne na koncu cone udobja

“Včasih se je potrebno izgubiti, da bi se ponovno našel”, stoji z ramo ob rami mojemu najdražjemu pregovoru, ki se glasi: “Življenje se začne na koncu cone udobja.” Ne vem, kateri je bolj resničen, toda zagotovo vem nekaj. Če ne delaš tistega, kar želiš; izgubljaš čas. A kdo še ima čas za izgubljanje časa?! Letni časi minevajo hitro, kmalu bo poletje in ponovno zima. Spet imamo občutek, da je to leto minilo hitreje kot katero koli pred tem. Naslednje bo še hitreje. To je edini čas, ki ga imaš. To je edino življenje, ki ga živiš. TO SI TI. Zdaj. Tukaj.

Zato delaj tisto, kar ljubiš. Bodi s tistim, ki ga ljubiš. In to ni kliše. To je življenje. Če nisi srečen/srečna, kaj je lahko pomembnejše od tega?! Če nisi danes srečna, je to še en izgubljeni dan, še en izgubljeni čas. A kdo še ima čas za izgubo?! Povej, kaj čutiš, pusti delo, ki ti ni všeč, najdi svojo strast in ljubi s celim svojim bitjem. Bori se za stvari, ki ti nekaj pomenijo in ne zadovolji se z nečim, samo zato … Ne opravičuj se nikomur za tisto, kar si … Bodi prekleto pogumen, pogumna! Če se bi vsaj naučila to, preden sem se.

Zato tvegaj, vsake toliko časa. Kdaj si zadnjič storil/storila nekaj prvič?!

Zato tvegaj, vsake toliko časa. Kdaj si zadnjič storil/storila nekaj prvič?!

Zato tvegaj, vsake toliko časa. Kdaj si zadnjič storil/storila nekaj prvič?! Pusti tisto, česar ne želiš. Poskusi tisto, kar želiš. Stori to in glej reakcijo dogodkov, ki bodo sledili. Pretresi si svet. Svet, ki ljubi pogumne. Svet, ki ljubi tiste, ki se ne bojijo – tiste, ki tvegajo. Tiste, ki se ne bojijo neznanega. Svet, ki potem postane samo tvoj svet. Dovoli si, da v tvoje življenje pridejo stvari, po katerih hrepeniš. Tvegaj. Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro – potem še ni konec.

Samo človek, ki tvega je lahko svoboden človek

Smejati se je tvegano, saj te lahko označijo za neresnega in norega. Jokati je tvegano, saj te lahko označijo za šibkega in sentimentalnega. Pomagati nekomu je tvegano, saj ti lahko očitajo vmešavanje. Boriti se je tvegano, ker te lahko premagajo. Iskati pomoč je tvegano, ker s tem pokažeš, da ne zmoreš sam. Učiti se je tvegano, ker s tem pokažeš, da si “šibek”. Pokazati svoje sanje je tvegano, ker jih lahko izgubiš. Ljubiti je tvegano, saj v zameno za ljubezen, lahko doživiš zavrnitev.

Biti iskren je tvegano, saj si lahko prevaran ali zavrnjen. Biti svoj je tvegano, saj si lahko nesprejet. Živeti je tvegano, saj lahko umreš. Upati je tvegano, saj lahko izgubiš upanje. Poskušati je tvegano, saj ti morda ne bo uspelo. Vendar je tveganje nujno, ker je v življenju največje tveganje prav to, da ne tvegaš. Človek, ki ne tvega, ne naredi ničesar, nima ničesar in ni nič. Počasi se izogne trpljenju in žalosti, ne more se učiti, občutiti, spremeniti, rasti, ljubiti … živeti …Vpet v svoja prepričanja je suženj, brez svobode. Samo človek, ki tvega je lahko svoboden človek.

Tea Snežana Novoselnik
 
 
Želite prejeti ponudbo za okna in vrata? Povpraševanje lahko oddate tukaj –> KLIK!
Delite s prijatelji!
Read more
1 Comment

To je dan življenja, ki se ne bo nikoli več vrnil

Ne bojte se ničesar in nikogar in živite s polnimi pljuči. Sledite svojim željam, ne glede na to, kako težke so videti ali kako drugačne od tujcev. Ljudje običajno ne počnejo, kar hočejo, ali delajo, kar bi morali, ker nenehno razmišljajo o tem, kaj bodo drugi rekli ali mislili. Zapomnite si eno pomembno stvar: “Vsi tisti, ki niso tukaj, da vam prinesejo juho ali čaj, ko ste bolni, vsi tisti, ki niso z vami, ko ste v težavah – niso pomembni!

 
 Izogibajte se negativnim ljudem in pesimistom, ki govorijo, ko poslušajo vaše sanje: “Da, kaj pa če?” To je največji pekel misli. “Kaj če?” Storite to! Najslabše, kar lahko storite v življenju, je, da se ozrete nazaj in si rečete: “Hotel/-a sem, lahko bi, moral/-a bi.” Tvegajte in delajte “napake”.
 

Ne recite: “To bom naredil jutri” (bodisi naslednji mesec ali naslednje leto). To je najbolj zanesljiva pot do neuspeha. Jutri ni, niti ni “pravega časa”, da bi kaj začeli, razen zdaj. Objemite tiste, ki jih imate radi. Danes jim povejte, koliko vam pomenijo – ne čakajte, dokler ne bo prepozno. Bodite hvaležni za vse. Ena irska misel se glasi: ” To je dan življenja, ki se ne bo nikoli več vrnil. Živite s to mislijo vsak dan.”
 
Tea Snežana Novoselnik
 
Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Vedno verjamem, da se bo zgodilo nekaj čudovitega … Ima smisel?

Učiš se, dokler si živ. To sem slišala vsak dan v osnovni šoli in vedno mi je bilo slišati enako – še en prazen pregovor, ki se prenaša iz roda v rod. Še eden od tistih pregovorov, ki jih takoj pozabiš. Toda deset let pozneje začneš razumeti, da si je neke besede vredno zapomniti. Moraš se vrniti k nekaterim besedam, ki si jih slišal/-a, in jih znova poslušati. Dvajset let pozneje se popolnoma strinjaš z mnogimi izgovorjenimi besedami. Nenadoma vse zadrži vodo. Nekako ima vse smisel. Vse, kar nekoč ni. Vse, čemu si se smejal/-a. Učiš se, dokler si živ. Res. Najprej slišiš, potem preživiš in šele potem razumeš. In dobro je, da je tako in tako tudi mora biti. Vse, o čemer so govorili, moraš občutiti na svoji koži. To je edini način, da se naučiš, če si res želiš (pre)živeti.
 
Sem ena tistih, ki verjame, da si lahko kadarkoli karkoli – točno to, kar hočeš biti in delaš, kar hočeš. Ja, jaz sem ena tistih, ki temu slepo verjamejo. Odkar sem začela hoditi po poti ustvarjanja svojih sanj, me vodi vera. Nekako imam v glavi, da se vedno vse dobro konča. Ja, vse se konča, točno tako, kot se mora. In tudi, če ne ravno tako, kot sem si želela, vem, da mi bo koristilo. Nekako razumem, da je resnica tisto, kar je nekoč rekel Paulo Cuelho in, ki sem jo zabetonirala v umu:  “Nihče se ne sme bati neznanega, saj je vsak sposoben ustvariti, kar hoče in potrebuje.”  Ali ima to smisel? Ima, še kakšen.  Strah je v glavi, strah ne obstaja, strah je namišljen, strah je produkt lastne zavesti. Strah fizično ne obstaja – preprosto ga ni, je neviden in odsoten. Iz kdo ve kakšnega razloga ga naredimo prisotnega sami. Verjetno nam niti ni jasno. Verjetno zato, ker se radi vidimo v vlogi žrtve, v vlogi žalostnih, razočaranih in za vse to, vedno najdemo izgovore. Strah je najboljši as v rokavu. Ampak res, kdo bi si to želel? Kdo bi to želel zase?
 
Večkrat pišem, da leta hitro minevajo. Leto za leto. A mi se bojimo… življenja. Pa dajte:” Vedno verjamem, da se bo zgodilo nekaj čudovitega.” – moj moto zadnjih nekaj let. Ima smisel? Ima in še kakšnega. Poskusite tako razmišljati nekaj dni. Samo poskusite, ne pričakujte ničesar in videli boste, da je smiselno. In še nekaj. Zadnje čase veliko načrtujem, veliko sanjam in veliko želim. Ne bom veliko govorila o tem.   Saj veste, da se o ciljih in ljubezni ne govori. To je tudi eden mojih motov in še kako je smiselno. Na svoji koži sem občutila veliko posledic, ko se nisem obnašala v skladu s temi besedami. Živi, načrtuj, ljubi, sanjaj, bodi srečen … in zapri usta.Sanjaj velike sanje. Lahko tudi majhne, a samo sanjaj. Sem velika sanjačka. Ne živim na tem planetu, ampak v oblakih. Zato, tudi ti sanjaj celo življenje. Sanjaj prevelike sanje, sanjaj sanje, za katere vsi trdijo, da so nemogoče in se jim vsi smejijo. Ti samo sanjaj. Kaj oni vedo, kaj je nemogoče? Kaj vedo sanje, kaj je nemogoče? Vse je mogoče, če si lahko predstavljaš. Življenje brez sanj je preveč dolgočasno. Samo sanjaj.
 
Tea Snežana Novoselnik
 
www.inplast.si
Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Ko pridete do svojih čudežnih vrat, samo recite: “Sezam, odpri se!”

Ko sem hodila skozi življenje, sem bila milijonkrat prepričana, da ga sestavlja nešteto vrat. Ko se ena od njih zaprejo, se nam odprejo druga ali kot sem nekje slišala, če se nam zaprejo vsa vrata, se bo odprlo vsaj eno okno. In to je res. Že dolgo tega sem sprejela, da se vse v življenju dogaja v neko večje dobro. In četudi v danem trenutku ne morem videti tistega “večjega dobrega”, sem prepričana, da bom to spoznala ob pravem času. In tako tudi bo. Toda postavlja se vprašanje … Kdo nam zapre in odpre ta vrata? In za kaj? Ste se kdaj vprašali? Torej, tukaj je odgovor …
Vse naše odločitve so izhajale iz naših prepričanj, ki jih gojimo že leta. Vsaka naša odločitev nas je na naši poti, ki ji pravimo življenje, obrnila v določeno smer. Smo krmarji, ki zavestno ali nezavedno izberemo cilj. In morda bomo včasih zašli, z izbiro ne bomo zadovoljni, a pomembno je, da na tej poti spoznamo in se naučimo vsega, kar nas bo pripeljalo do širitve. Poleg vseh naših odločitev se zelo pogosto vključijo tudi nekatere višje sile. Vesolje, kozmos, Bog … kakor koli ga že imenujete. Nekdo zgoraj vidi širšo sliko in nam pomaga, da kar najbolje izkoristimo svojo odločitev. In duša v nas absorbira vse, kar nam pride na pot. Uči se in raste. Zato si dovolite “napake”, saj se boste iz njih naučili lekcijo. Dovolite, da se vam ena stopnja življenja zapre pred nosom. Zjočite se, žalujte … Potem pa poglejte visoko in se zahvalite, ker vas čaka nekaj veliko večjega, veliko boljšega. Samo verjemite, da bo tako.
Ne dovolite, da vas en padec ali ena “slepa ulica” demotivira … Premaknite se naprej, ker je luč vedno na koncu tunela. Ne stojte na sredini. Ne bojte se, ker vam strah ne prinese nič dobrega. Ne pomaga vam živeti srečno in izpolnjeno življenje. Ne gojite grenkobe in jeze, ker vam preprečujejo, da bi razširili krila in globoko vdihnili. Dovolite si močno dihati, ker lahko letijo le polna pljuča. Naj proces teče v vaše največje dobro. Imejte zaupanje. Ker če ste v krču in se nenehno osredotočate na vrata, ki so vam zaprta, jih boste za vedno vlekli kot breme. In tako ne boste niti opazili, da se vam druga vrata na stežaj odpirajo, četudi greste mimo njih. Ne boste prepoznali možnosti, ki se vam smehlja. Le če globoko vdihnete, se zahvalite za preteklost in nadaljujete v miru, se vam bodo odprla vrata do vašega potenciala.
Neštetokrat sem se znašla v, kot se mi je takrat zdelo, brezizhodnem položaju. In ko sem se oklepala preteklosti in se po svojih najboljših močeh trudila, da bi zadržala tisto, kar mi je spolzelo skozi prste, nisem šla naprej. Počutila sem se vkopano, stisnjeno, zlomljeno. Ko sem spoznala, da je življenje lahko čarobno, če se mu prepustim, je moje življenje res postalo simfonija. In zato zapojte, se nasmejte in pustite, da nekatere stvari kar izginejo. In ko pridete do svojih čudežnih vrat, samo recite: »Sezam, odpri se!« In tu se čarovnija začne!
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Zato pojdi in ne čakaj!

Življenje? Živi ga, dihaj ga s polnimi pljuči, delaj vse tisto, kar te veseli, in vse, kar ti srce želi, ker nekoč – ne bo več časa. Čas bo vedno, ker se čas ne ustavi, vendar boš ti enkrat izginila. Čas beži hitro kot vihar, niti pomežiknila nisi z očesom in je že konec leta in prihaja novo. A kje si ti?

Ne čakaj! Pojdi. Kaj želiš popraviti? Po čem hrepeniš? Koga ljubiš? Kam želiš? Pojdi! Povem ti, pojdi takoj! Izgovori vse, kar ti leži na srcu, ne oklevaj, ker prisežem, da te bo bolj bolelo tisto, česar nisi izgovorila, kot tisto, kar si.

Čas ima čas, mi ga nimamo. Nikoli točno ne vemo, koliko ga še imamo in kdaj pride konec. Nekega jutra se več ne zbudiš, ampak preprosto zaspiš za vedno. In nihče izmed nas ne ve, kdaj pride ta trenutek – zato živi vsak dan, kot bi bil zadnji!

 

Lepo je misliti nase.

Lepo je živeti svoje sanje.

Lepo se je prenehati bati.

Lepo je obarvati življenje z barvami, ki jih želiš.

Lepo si je polepšati življenje.

Lepo je živeti.

Nimaš časa, zato ne čakaj! Pojdi, ljubi, objemaj, odpuščaj, poj, pleši …Pojdi in si izpolni vse, o čemer si nekoč sanjala, a nisi imela poguma! Pojdi in reci tisto, kar si nekomu želela, vendar zaradi strahu nisi. In prenehaj govoriti: »Vse je v redu,« če ni v redu. In prenehaj razmišljati, kako se bo nekdo drug počutil. Misli nase, ljubi tiste, ki ljubijo tebe…Bodi srečna, a srečna boš, ko se boš naučila ceniti sebe, ker takrat se vse stvari sestavijo in vse postane lažje. In najpomembneje, prenehaj uporabljati besede: “Saj imam še čas! Počasi…ker vem, da še imam čas. Kako veš? Zato pojdi in ne čakaj!

Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Na koncu boste končali točno tam, kjer morate biti

Sem ena med tistimi, ki verjame, da se vse dogaja z razlogom. Če svojih načrtov ne vidim tako, kot sem si želela, v srcu vem, da za to obstaja razlog. Ne morete prisiliti stvari, da se zgodijo preden pride njihov čas. Pomlad bo prišla, cvetje bo cvetelo, ampak ne morete prisiliti pomladi, da pride prej. Začelo bo deževati, oblaki bodo prekrili nebo, zemlja bo potešila željo po vlagi, ampak ne morete prisiliti, da se to zgodi. Morate biti potrpežljivi, ker lepota je ravno v potrpežljivosti. Morgan Freeman je enkrat rekel: ” Če bi bil prej tako uspešen, bi verjetno z lahkoto zgorel v tem uspehu.” Resnično ima vse v življenju svoj čas. Verjetno je ves problem v tem, da tega ne moremo sprejeti in biti dovolj potrpežljivi. Če bi bolj poznali procese, ki zahtevajo svoj čas, ne bi tako hitro obupali nad svojimi sanjami, ker bi razumeli, da imajo vse prepreke globlji razlog.

Zelo pomembno je imeti zaupanje v čas vašega življenja. Večina ljudi si želi prisiliti čas, ker se nič ne dogaja tako, kot bi želeli. Vendar vaše sanje bodo zaživele šele takrat, ko boste nehali prisiljevati stvari, ko boste sprejeli svoj življenjski načrt in se zavedali, da vas svet še vedno uči lekcije, na katere verjetno še niste pripravljeni. Skozi svoje življenje sem se naučila eno pomembno stvar in to je, da najboljše stvari pridejo vedno takrat, ko jih ne pričakujemo. Torej, živite v svojem ritmu; ritmu, ki odgovarja vaši zgodbi. V moje življenje je prišel čas, ko sem se začela bati, ker se stvari niso zgodile, kot bi si želela. Toda, točno takrat, ko nisem razmišljala o tem, se je začelo dogajati. Takrat sem se samo nasmejala.

Življenje je zelo dragoceno, zato ga ne bi smeli prisiljevati, da vam odgovori takoj. Počakajte na pravi čas in vse bo imelo popoln smisel. Življenje je, kot knjiga. Če ga želite popolnoma razumeti, morate skozi vsako poglavje knjige. Nekatera poglavja so daljša, nekatera so zapletena, nekatera vsakdanja, druga so neverjetna. Torej, ko ste v tem spornem poglavju, ne bodite frustrirani in ne hitite, da bi čimprej prešli na naslednje poglavje, ker pogosto občutek naslednjega poglavja izvira iz prejšnjega. Prav tako lahko bere isto knjigo več ljudi, ampak vsak s popolnoma različnim tempom. Ker je ena oseba v poglavju 30, a vi ste še vedno v poglavju 23 to ne pomeni, da tega poglavja ne boste nikoli dosegli. Imate samo drugačen tempo in to je to. Zato, ne hitite in pojdite s svojim tempom, dokler ne dokončate knjige.

Vendar eno je gotovo: »Na koncu boste končali točno tam, kjer morate biti, skupaj s tistimi ljudmi s katerimi morate biti in delali boste točno tisto, kar morate delati. Ključ je v potrpežljivosti.« A potrpežljivost ni samo čakati in ničesar delati. Potrpežljivost je, ko neprestano delate najbolje, kar zmorete, vendar ste potrpežljivi glede rezultata.

 

Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Umaknite se od vsakogar, ki vam ni dovolj

Vedno se moram dobro počutiti sama s seboj. Živim optimistično in živim, da dajem samo dobro. Nikoli nikomur ne dajem izgovorov, da se bi izvlekla. Močna sem dovolj, da pokažem svoje slabosti. In močna sem dovolj, da se ne bojim pokazati svojih občutkov. Imam sposobnost in dar jokati in ni me sram. Pred ljubljeno osebo jočemz iskrenimi čustvi. Laž ne živi v meni. Zaboli me, če kdo misli, da sem neiskrena. Čeprav se zavedam, da je to nepoznavanje mene in moje duše. To je njihova nepremišljenost v sprejemanju zaključkov.

To je samo dokaz, da nimajo dovolj ljubezni zame. Zmorem živeti samo z nasmehom. Čeprav so mi ga želeli ukrasti z lažnimi besedami in obljubami. Zato takšnih ljudi ne potrebujem, ker se moram počutiti dobro sama s seboj. Samo tisti, ki imajo sposobnost, da s svojimi očmi preberejo mojo dušo, so ljudje zame. Samo tisti, ki s svojimi očmi v meni vidijo boj, ki ga bijem v sebi, so moji ljudje. V meni živi veliko razpoloženj. Vendar svoje bitke vedno bijem sama s seboj. Vedno iščem pot. V meni sta veter in morje. V meni sta hrepenenje in melanholija. V meni sta mir in nemir. Zato samo tisti, ki s svojimi očmi vidijo mojo lepoto in šarm, so moji ljudje.

V življenju sem idealistka in upornica. Svobodna sem, svoja sem. Nekateri me imajo radi in me spoštujejo, nekateri se me bojijo, a nekateri me sovražijo. Vendar še vedno ostajam svoja. Moji občutki so neomajni in nimajo roka trajanja. Sem večna borka in ne odstopam, ker sem v večnem iskanju novih svetov. Nevihte udrihajo po meni, ljudje mečejo kamenje na mojo dušo, vendar se ne predajam. Nadaljujem pot in odpiram nova vrata. Ljubim življenje in rada živim do roba svojih zmožnosti.

Ne bojim se, ni strahu in ni predaje. Za ljubezen storim vse. Odpovedujem se tistih, ki me niso prepoznali, ki niso videli mojega daru. Odpovedujem se tistih, ki so poskušali poteptati moje dostojanstvo in mi odvzeti mojo svobodo. Odpovedujem se tistih, ki me niso razumeli. Odpovedujem se tistih, ki so se odpovedali meni. Popolnoma svobodno lahko živim svojo resnico in ne potrebujem laži in lažnih komplimentov. Potrebujem samo podporo in razumevanje.

V življenju se lahko ustavite, lahko odnehate, lahko se odpoveste – čemur koli ali komur koli. Zdaj, v tem trenutku. Lahko izklopite računalnik, lahko odvržete mobitel in lahko izbrišete vse številke, ki jih imate v imeniku. Ali vsaj tiste, ki se jim ne želite javiti. Lahko izbrišete vse tiste, na katere se ne želite javiti, vendar ne iz imenika, ampak iz glave, iz življenja. Lahko greste kamor koli in dovolj daleč, da se umaknete. Od tistega, česar ne želite. Od tistih, ki jih ne želite. Lahko, ampak ni treba.

Lahko tudi ostanete, ampak se vseeno umaknete. Od vsega, kar ne potrebujete. Od vsakogar, ki vam ni dovolj – dovolj za vas. V življenju morate vedno najti ravnotežje in videti, brez česa ste lahko in se potem tako naučite živeti. Zakaj bi bili nekje, kjer ne želite biti? V družbi, ki vam ne ustreza? Z veseljem jim pridržim vrata. Ni problema. Naj odidejo …

Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
Delite s prijatelji!
Read more
3 komentarji

Če bi dobila drugo priložnost, bi si upala narediti več napak

Današnji zapis bi poklonila vsem, ki sodijo in obsojajo. Imam vse razloge za to. Ampak ne bom, ne dam jim svoje energije ali svojega časa. Dolgo sem potrebovala, da sem resnično začela živeti in takšen korak bi bil korak nazaj zame. Dobila sem priložnost za novo življenje in ne bom zamudila niti enega trenutka za negativnost, zamero, zavist, ljubosumje, obsodbo ali presojo drugih. Zato bom svoj čas poklonila življenju in ljudem, ki želijo živeti v trenutku in ravno tako ta zapis. Veste kaj? Nimam časa. Nimam časa za te stvari. Ves čas mi odvzame ljubezen, ki jo neumorno delim med druge ljudi in jo tudi sama živim. Jaz sem Ljubezen, ne glede na to, kako si kdo razlaga.
Na vprašanje Dalai Lame, kaj ga najbolj preseneča v človeškem življenju, je odgovoril: “Človek. Ker žrtvuje zdravje, da zasluži denar. Potem žrtvuje denar za povrnitev zdravja. Toda potem ga toliko skrbi za prihodnost, da ne uživa v sedanjosti. Rezultat tega je, da človek ne živi v sedanjosti ali prihodnosti; živi, kot da ne bo nikoli umrl, in potem umre, kot da ne bi nikoli živel. ” Res, kdaj je šlo življenje, ko ste se ukvarjali z načrtovanjem vsak dan, vsako leto in deset let vnaprej ?!
Kako dolgo ste delali za vsak del svojega življenja, za vsako pot in za vsako stvar, ki ste jo morali odlično sestaviti? Medtem ko ste upoštevali dana navodila in se obnašali po nenapisanih pravilih, da bi pravočasno izpolnili vsa pričakovanja. Mogoče se je življenje izgubilo nekje vmes. V času, po ulicah, ki ste jih prehodili. V obrazih mimoidočih, ko ste se sprehajali. V roku, ki ste ga zamudili. Hitreje kot kdajkoli prej. Vedno prehitro, ko gre za življenje.

Če bi dobila drugo priložnost, bi si upala storiti veliko več napak. Sprostila bi se. Dihala bi s polnimi pljuči. Bila bi manj resna. Življenja ne bi jemala tako resno.

Nekje sem prebrala zapis o 85-letni ženski, kaj bi storila, če bi dobila drugo priložnost v življenju. “Če bi dobila drugo priložnost, bi si upala storiti veliko več napak. Sprostila bi se. Dihala bi s polnimi pljuči. Bila bi manj resna. Življenja ne bi jemala tako resno. Tvegala bi več. Potovala bi več. Preplezala bi več gora in prečkala več rek. Pojedla bi več sladoleda. Imela bi več resničnih težav in manj izmišljenih. Prepustila bi se lepšim trenutkom. V bistvu tudi ne bi potrebovala ničesar drugega. Živela bi v trenutku. Sem ena tistih, ki ne gre nikamor brez termometra, steklenice s toplo vodo, dežnega plašča in dežnika. Če bi imela drugo življenje, na potovanjih ne bi bila obremenjena s toliko prtljage. Pogosteje bi hodila bosa po travi. Pogosteje bi plesala. Pogosteje bi se vozila na vrtiljaku. Pogosteje bi nabirala rože. ”

Zato živite v trenutku. Živite zdaj. Življenje je, da se živi; ne čaka in načrtuje. Življenje je ZDAJ! Ne dovolite si, da ste stari 60, 70, 80 let in govorite o tem, kaj bi naredili, če bi dobili drugo priložnost. Dobila sem drugo priložnost in sem neskončno hvaležna. Torej, nimam časa. Grem, pohitim, tečem! Kava me čaka, življenje me čaka!

 

Tea Snežana Novoselnik

 

www.inplast.si

Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

Inplast svetuje: sanjajte, verjemite, živite

Ne vem, ali pride to z leti ali je moja vera tako močna, da sem se zaprla v svoj svet, kamor sem se umaknila od vsega. Od negativnosti, od nizkih vibracij, od nezaupanja, od pojasnjevanja ali preprosto od hrupa okoli sebe. Resnice ne želim povedati, ker vsak sliši, kar želi slišati; vsak vidi, kar želi videti, a lagala ne bom. Zato … Vzameš si odmor od množice. Zapreš oči. Vdihneš. Srečaš se s seboj. Rešiš vse tiste stare rebuse v glavi. Radovedno pričakuješ nove. Sprejmeš, da bo tuje vedno tuje. Vmes odgovoriš na tista težka vprašanja. Veselo objameš nova. Odpreš srce, a oči imaš še vedno zaprte. Vdihneš še enkrat. Tokrat še globlje. Tokrat z nasmehom. Objameš se. Zahvališ se, ker si točno to Ti. Tukaj in sedaj.

Živite, dragi moji. Odprite svoja srca in napolnite prostore z njimi, kjer koli se pojavite. Ne preračunavajte. Vtisnite del duše v vse tisto, kar vas veseli in osrečuje. Ne primerjajte se in ne kritizirajte. Ne iščite izgovorov, ker bodo vedno obstajali. Iščite načine, ker bodo vedno obstajali. Verjemite. Sanjajte. Vprašajte, če ne veste. Ne vemo vsi vsega, ni sramota vprašati. Učite se in rastite v vsaki lekciji, ki ste se je naučili. Ne zmanjšujte in ne povečujte svoje lažne vrednosti. In ne delajte vsega samo zaradi vrednosti. Poveličujte ljudi. Prizadevajte si za prijaznost, napredek in notranjo rast. Ne sramujte se tistega, kar imate radi. Karkoli je to. In ne obupajte nad tistim, za kar živite, in ni pomembno, koliko časa potrebujete. Bodite odgovorni in bodite svobodni. In ne pozabite. Bodite ponosni. Podpišite se pod vsem, kar ste ustvarili. Naj svet (iz)ve za vas. To je vaša pravica, vaš osebni in najbolj čudoviti prispevek svetu, v katerem živite in ustvarjate.

In predvsem se ustavite za trenutek. Odpočijte si, ko ste utrujeni. Uživajte v vsakem svobodnem trenutku. Uživajte tudi tako, da ne delate absolutno ničesar. Izpolnite se s sabo točno takrat, ko to najbolj potrebujete. Rastite v vrtu vašega obstoja. Zalivajte ga z vodo, resnico in ljubeznijo. In cvetite. Cvetite, kot da niti ena latica na vašem telesu ne bo uvenela in kot da vas niti ena življenjska nevihta ne bo zlomila. In ljubite … In za konec, ne pozabite: »Vse v življenju je skušnjava. In ko človek ima in ko nima. In ko se mu da in ko se mu vzame. In ko lahko in ko ne more. In ko uspe in ko propade. In ko je srečen in ko je žalosten. In ko je močan in ko je šibak. In ko je zdrav in ko je bolan. In ko prosi in ko ga drugi prosijo. In ko je lačen in ko je sit. Namreč velika modrost je videti blagoslov v vsem, ker kdor to lahko – ta človek vedno zmaga.«

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Delite s prijatelji!
Read more
No Comments

To je dan, ko se tvoje življenje resnično začne

“Najboljši dan v tvojem življenju bo dan, ko se boš odločil/-a, da je tvoje življenje resnično tvoje. Brez opravičevanja in izgovorov. Brez, da si odvisen/-a od koga, ali da iščeš krivca za svoje napake. Dan je tvoj. Pred tabo je čudežno potovanje in za njegovo kakovost si odgovoren/-a samo ti. To je dan, ko se tvoje življenje zares začne. ”
Vsak lahko obupa. To je najlažje. Toda vztrajati in se boriti naprej, ko se vse podira; je resnična moč. Druge kriviti za svoje težave; je znak neznanja. Sebe kriviti; je znak spoznanja. Vendar šele takrat, ko ne boste krivili niti sebe in niti drugih; je znak modrosti.
“ Ne bodo vsi razumeli vašega potovanja. To je v redu. Niste tukaj, da bi vas drugi razumeli, ampak zato, da živite svoje življenje.” Za življenje, ki ga živiš, se nikomur ni treba opravičevati. To je tvoja osebna pravica. Nihče od ljudi, s katerimi se družiš ni nad tabo in nikomur nisi dolžan/a polagati svojih računov. Nikomur nisi dolžan/a pojasnjevati, zakaj so tvoje sanje tako velike. Navsezadnje tudi tebi drugi ne razložijo, zakaj so njihove sanje tako majhne ali zakaj jih sploh nimajo. Nikomur ne dolguješ razlage, tudi če si se odpovedal/-a svojim sanjam. Nikomur ti ni treba razlagati, kako si poskusil/-a in nisi uspel/-a. Nikomur ti ni treba razlagati, katere ovire so te zlomile na poti tvojega življenja.
Ne oziraj se za drugimi. Če se drugi ozirajo za tabo – je njihova stvar. Imaš svojo pot in nadaljuj. Ne dovoli, da ti kdo govori, kaj potrebuješ in kaj lahko storiš. Tvoja vest je merilo tvojega življenja. Ko enkrat utišaš glas svojega srca, ga nikoli več ne boš mogel/-a vrniti nazaj, ker boš to vedno ponavljal/-a.
Tvoje življenje je tvoja prihodnost, toda tisto, kar pravijo drugi, bi ti moralo biti tako pomembno kot včeraj, ki je minilo in se ne bo nikoli več vrnilo. Razumi, da je to samo tvoje življenje in, da ga živiš zaradi sebe. Počni torej, kar imaš rad/-a, in to pogosto. In ne pozabi – imej vero vase. Kar zadeva verjeti vase, sem pred kratkim prebrala eno “kul” misel: “Prvih 5 do 10 let svojega življenja si verjel/-a v Božička. Zato si daj vsaj 5 minut, da verjameš vase.”

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Delite s prijatelji!
Read more
No Comments