Ena od stvari, v katere sem prepričana, je, da se v coni udobja ali varni coni ne dogaja nič. V coni udobja, se nič ne spreminja. V coni udobja, se ne živi. Kvečjemu se preživlja. Cona udobja je največja zmota v življenju. Misliš, da si uspel. Misliš, da si popoln. Misliš, da živiš, a v bistvu je življenje šlo mimo tebe, medtem, ko si bil prepričan, da si ga živel. Ne želiš iz območja, v katerem se počutiš varno in predvidljivo.

Poznaš dogodke, ljudi in situacije, ki se menjavajo v tvojem udobnem območju. Tako, kot je, ti je super. Ne želiš podreti svojega zidu udobja, da bi videl/videla, ali je tam še karkoli drugega. Kakšna je posledica takšnega načina življenja? Stagniraš. Nobene spremembe ni. Cona udobja te uspava, ker te vleče k nedejavnosti. Šepeta ti, da ti ni treba razmišljati o kakšni novi akciji, ker je trenutna situacija popolnoma dobra.

Življenje se začne na koncu cone udobja

“Včasih se je potrebno izgubiti, da bi se ponovno našel”, stoji z ramo ob rami mojemu najdražjemu pregovoru, ki se glasi: “Življenje se začne na koncu cone udobja.” Ne vem, kateri je bolj resničen, toda zagotovo vem nekaj. Če ne delaš tistega, kar želiš; izgubljaš čas. A kdo še ima čas za izgubljanje časa?! Letni časi minevajo hitro, kmalu bo poletje in ponovno zima. Spet imamo občutek, da je to leto minilo hitreje kot katero koli pred tem. Naslednje bo še hitreje. To je edini čas, ki ga imaš. To je edino življenje, ki ga živiš. TO SI TI. Zdaj. Tukaj.

Zato delaj tisto, kar ljubiš. Bodi s tistim, ki ga ljubiš. In to ni kliše. To je življenje. Če nisi srečen/srečna, kaj je lahko pomembnejše od tega?! Če nisi danes srečna, je to še en izgubljeni dan, še en izgubljeni čas. A kdo še ima čas za izgubo?! Povej, kaj čutiš, pusti delo, ki ti ni všeč, najdi svojo strast in ljubi s celim svojim bitjem. Bori se za stvari, ki ti nekaj pomenijo in ne zadovolji se z nečim, samo zato … Ne opravičuj se nikomur za tisto, kar si … Bodi prekleto pogumen, pogumna! Če se bi vsaj naučila to, preden sem se.

Zato tvegaj, vsake toliko časa. Kdaj si zadnjič storil/storila nekaj prvič?!

Zato tvegaj, vsake toliko časa. Kdaj si zadnjič storil/storila nekaj prvič?! Pusti tisto, česar ne želiš. Poskusi tisto, kar želiš. Stori to in glej reakcijo dogodkov, ki bodo sledili. Pretresi si svet. Svet, ki ljubi pogumne. Svet, ki ljubi tiste, ki se ne bojijo – tiste, ki tvegajo. Tiste, ki se ne bojijo neznanega. Svet, ki potem postane samo tvoj svet. Dovoli si, da v tvoje življenje pridejo stvari, po katerih hrepeniš. Tvegaj. Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro – potem še ni konec.

Samo človek, ki tvega je lahko svoboden človek

Smejati se je tvegano, saj te lahko označijo za neresnega in norega. Jokati je tvegano, saj te lahko označijo za šibkega in sentimentalnega. Pomagati nekomu je tvegano, saj ti lahko očitajo vmešavanje. Boriti se je tvegano, ker te lahko premagajo. Iskati pomoč je tvegano, ker s tem pokažeš, da ne zmoreš sam. Učiti se je tvegano, ker s tem pokažeš, da si “šibek”. Pokazati svoje sanje je tvegano, ker jih lahko izgubiš. Ljubiti je tvegano, saj v zameno za ljubezen, lahko doživiš zavrnitev.

Biti iskren je tvegano, saj si lahko prevaran ali zavrnjen. Biti svoj je tvegano, saj si lahko nesprejet. Živeti je tvegano, saj lahko umreš. Upati je tvegano, saj lahko izgubiš upanje. Poskušati je tvegano, saj ti morda ne bo uspelo. Vendar je tveganje nujno, ker je v življenju največje tveganje prav to, da ne tvegaš. Človek, ki ne tvega, ne naredi ničesar, nima ničesar in ni nič. Počasi se izogne trpljenju in žalosti, ne more se učiti, občutiti, spremeniti, rasti, ljubiti … živeti …Vpet v svoja prepričanja je suženj, brez svobode. Samo človek, ki tvega je lahko svoboden človek.

Želite prejeti ponudbo za okna in vrata? Povpraševanje lahko oddate tukaj –> KLIK!