Ko sem hodila skozi življenje, sem bila milijonkrat prepričana, da ga sestavlja nešteto vrat. Ko se ena od njih zaprejo, se nam odprejo druga ali kot sem nekje slišala, če se nam zaprejo vsa vrata, se bo odprlo vsaj eno okno. In to je res. Že dolgo tega sem sprejela, da se vse v življenju dogaja v neko večje dobro. In četudi v danem trenutku ne morem videti tistega “večjega dobrega”, sem prepričana, da bom to spoznala ob pravem času. In tako tudi bo. Toda postavlja se vprašanje … Kdo nam zapre in odpre ta vrata? In za kaj? Ste se kdaj vprašali? Torej, tukaj je odgovor …

Vse naše odločitve so izhajale iz naših prepričanj, ki jih gojimo že leta. Vsaka naša odločitev nas je na naši poti, ki ji pravimo življenje, obrnila v določeno smer. Smo krmarji, ki zavestno ali nezavedno izberemo cilj. In morda bomo včasih zašli, z izbiro ne bomo zadovoljni, a pomembno je, da na tej poti spoznamo in se naučimo vsega, kar nas bo pripeljalo do širitve. Poleg vseh naših odločitev se zelo pogosto vključijo tudi nekatere višje sile. Vesolje, kozmos, Bog … kakor koli ga že imenujete. Nekdo zgoraj vidi širšo sliko in nam pomaga, da kar najbolje izkoristimo svojo odločitev. In duša v nas absorbira vse, kar nam pride na pot. Uči se in raste. Zato si dovolite “napake”, saj se boste iz njih naučili lekcijo. Dovolite, da se vam ena stopnja življenja zapre pred nosom. Zjočite se, žalujte … Potem pa poglejte visoko in se zahvalite, ker vas čaka nekaj veliko večjega, veliko boljšega. Samo verjemite, da bo tako.

Ne dovolite, da vas en padec ali ena “slepa ulica” demotivira … Premaknite se naprej, ker je luč vedno na koncu tunela. Ne stojte na sredini. Ne bojte se, ker vam strah ne prinese nič dobrega. Ne pomaga vam živeti srečno in izpolnjeno življenje. Ne gojite grenkobe in jeze, ker vam preprečujejo, da bi razširili krila in globoko vdihnili. Dovolite si močno dihati, ker lahko letijo le polna pljuča. Naj proces teče v vaše največje dobro. Imejte zaupanje. Ker če ste v krču in se nenehno osredotočate na vrata, ki so vam zaprta, jih boste za vedno vlekli kot breme. In tako ne boste niti opazili, da se vam druga vrata na stežaj odpirajo, četudi greste mimo njih. Ne boste prepoznali možnosti, ki se vam smehlja. Le če globoko vdihnete, se zahvalite za preteklost in nadaljujete v miru, se vam bodo odprla vrata do vašega potenciala.

Neštetokrat sem se znašla v, kot se mi je takrat zdelo, brezizhodnem položaju. In ko sem se oklepala preteklosti in se po svojih najboljših močeh trudila, da bi zadržala tisto, kar mi je spolzelo skozi prste, nisem šla naprej. Počutila sem se vkopano, stisnjeno, zlomljeno. Ko sem spoznala, da je življenje lahko čarobno, če se mu prepustim, je moje življenje res postalo simfonija. In zato zapojte, se nasmejte in pustite, da nekatere stvari kar izginejo. In ko pridete do svojih čudežnih vrat, samo recite: »Sezam, odpri se!« In tu se čarovnija začne!