Ne pogrešaš svojega bivšega, ampak pogrešaš občutek ljubezni
Misliš, da ga pogrešaš? Misliš, da pogrešaš način, kako te je držal za roko v poletnih mesecih ali način, kako si se ob njem smejala v zimskih mesecih. Ali kako te je klical po imenu? Resnica je, da pogrešaš ljubezen.
Ne pogrešaš njegove roke. Ne pogrešaš, kako te je tolažil, ko si bila ranljiva. Pogrešaš nekoga ob sebi. Pogrešaš ljubezen, ki te ne bo nikoli zapustila. Pogrešaš zaupanje. Pogrešaš nekoga, ki mu boš lahko zaupala vse svoje skrivnosti in ta te bo poslušal in užival. Pogrešaš nekoga, ki te bo podpiral, ko boš to potrebovala. Toda ta nekdo je pobegnil, ko nisi tega slutila. Toda prosim, ne zamenjuj osamljenosti in teh vrzeli v tvojem srcu z njegovo odsotnostjo. Ne poznaš ga več. Mogoče ga sploh nisi. Te osebe ne poznaš več. Ne veš več, katera je njegova najljubša majica. Ne poznate njegove izbire pijač, njegove najljubše skupine in zagotovo ne veš, komu se nasmehne po dolgem dnevu v službi. Ne poznaš več moškega, ki si ga nekoč ljubila.
Torej, vidiš, ne moreš pogrešati nekoga, ki ti je tuj. Ne moreš pogrešati nekoga, ki je komaj tvoj znanec. Duh iz preteklosti. Spomin. Ta praznina, ki jo čutiš, ni posledica odsotnosti nekoga, ki si ga ljubila. To je samo odsotnost ljubezni. Občutek, da si nekomu blizu. Nekomu, ki mu lahko zaupaš svoje najgloblje strahove, a ta nekdo te bo zaščitil, pomiril in bo tu samo zate. V bistvu – pogrešaš nekoga, ki ga boš ljubila.
Tvoj bivši je že daleč. Ni več ista oseba, ki si jo ljubila in tudi ti nisi ista oseba, kot si bila takrat z njim. Ljudje se spreminjajo iz minute v minuto, iz dneva v dan, ker vsak dan prinaša nekaj novega. In tako sprejmi in razumi, da on ni oseba, ki si jo želiš, saj če bi bil, ne bi bil bivši. Samo hrepeniš po ljubezni. Hrepeniš po občutku potrebe po nekom in po tem, da te nekdo potrebuje. Hrepeniš po čaščenju. In s tem ni nič narobe. S hrepenenjem po ljubezni ni nič narobe. Samo ne zamenjuj tega hrepenenja s hrepenenjem po ljubezni iz preteklosti. Ne zamenjuj te praznine z njim, ker ga ni več. Pogrešaš ljubezen. Ne veš več, kdo je in kje je, ampak zelo dobro veš, kaj je ljubezen. To je ljubezen, ki bo trajala večno, in ne moški, ki te je zapustil pred letom ali dvema.
Če se ne moreš učiti iz svojih “napak”, se uči vsaj iz mojih in bodi SAMA SEBI PRVA. Zaljubi se vase in postavi tako visoke standarde, da bo vsem, ki te pogledajo, jasno, da se bodo morali potruditi, da bodo s tabo. In ko te osvoji, velik del sebe pusti samo zase. Brezpogojno ljubi. Naj bo obljuba vedno in za vedno tista, ki si jo dala sami sebi, da se boš imela dovolj rada, da nikomur in še posebno tam nekemu “Njemu”, ne boš dala dovolj prostora za razmišljanje, da bi pomislil, kako kraljuje s tvojim umom, telesom, srcem ali dušo.
V svojem bistvu si kraljica. In vsi, ki se ti približajo, naj tega ne pozabijo. Naj bo to jasno kot beli dan. Verjemi mi, da te bo potem našel tisti “pravi”. Vse ostalo ni vredno vzdihovanja. Ne kliči vse ali vsakega Ljubezen, ker vse in vsi niso Ljubezen. To so samo tolažilne nagrade, ki jih sprejmeš, ker misliš, da ni boljših. Vendar so. Vprašanje je le, ali si upaš biti nekaj časa sama, da boš lahko v miru čakala nanj.
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
- Published in Inplast, Osebna rast