Sreča se začne pri meni – odnosno pri tebi
Kadar ne vem o čem bi pisala, se največkrat spomnim ljudi, ki si morda najmanj zaslužijo, da pišem o njih. Lahko bi napisala veliko tega in skoraj sem. Ampak, čemu? Če sem se kaj naučila, je zagotovo to, če nimaš o kom povedati nič lepega, potem raje ne reci ničesar. Raje se pogovarjajmo o lepih stvareh in o dobrih ljudeh. Toda, to ni tako zanimivo, ali ne? Pogosto se vprašam, kdaj smo prišli do tega, da lepo ni dobro in, da ni “moderno”. S kakšnimi očali moraš gledati na svet, da je vsak tvoj dan tema in najdaljši v letu. Toliko dolg, da je dovolj, da storiš vse, kar želiš in, da živiš na način, ki ga želiš. In, da ga preživiš s kom želiš in kje želiš. Toda ti si še vedno izgubljen/a v mraku, med tem, ko gre dan mimo tebe. A dan je življenje.
In, zakaj je potem toliko ljudi nesrečnih? Za lastno srečo ne potrebuješ drugih, ravno tako, kot tudi drugi niso zaslužni za tvojo srečo. Vsak mora svojo srečo najti sam. Sreča se začne pri tebi in ti sledi na vsakem tvojem koraku. Z najdaljšim dnevom in tudi z najkrajšim dnevom v letu. Sreča ni v vinu, ki ga piješ, niti v znamki obleke, ki jo nosiš, niti v dragem avtomobilu, ki ga voziš in niti na krajih v katera potuješ. Čas, da si srečna – je sedaj in tukaj. Na koncu koncev, kaj je tvoja alternativa? Da si zamorjen/a, nesrečen/a, žalosten/a in obupan/a? Pa to je najlažje. Toda, če v tem vztrajaš, ti čestitam. Uspelo ti je! Za to ni potrebno veliko truda. To vsak zmore. Toda, veliko težje je biti srečen/a. Zato pa je tako malo srečnih ljudi. Fitzgerald je rekel: ” Nikoli ni prepozno, da si, kar želiš biti. Časovna omejitev ne obstaja. Začni kadarkoli želiš. Lahko se spremeniš ali ostaneš isti/a. Pravila ni. Lahko si najboljša verzija sebe ali najslabša. Upam, da boš postal/a najboljša. Upam, da boš prepoznal/a stvari, ki te poganjajo in te delajo živega, živo. Upam, da boš občutil/a stvari, ki jih nisi nikoli do sedaj in, da boš spoznal/a ljudi, ki razmišljajo drugače. Upam, da boš živel/a življenje, na katerega boš ponosen/a. Vendar tudi, če ne boš – upam, da boš imel/a dovolj poguma, da začneš znova”.
Da, lahko bi. Lahko bi danes ta zapis posvetila zamorjenim in negativnim ljudem. Lahko bi pisala, kakšen je kdo in na glas razmišljala in pojasnjevala z dejstvi, zakaj je takšen. Lahko bi pametovala in svetovala in spet ostala nerazumljena. Lahko bi…veliko tega. Toda, preproto ne želim svojega dragocenega časa zapravljati za nepomembne stvari. Čas je denar. V bistvu, čas je bogastvo, ki se ne more kupiti z denarjem. Zato, raje izberem, da svoj čas izkoristim, daleč od takšnih ljudi. Raje izberem srečo. Svojo srečo, ker se vse začne pri meni – odnosno pri tebi. Dejstvo je, da morda ne bomo spremenili sveta, toda dejstvo je tudi, da tisti, ki tako razmišljajo, ga na koncu res spremenijo – svet, vendar vsaj svojega.
Zato pa govorimo o lepih, pozitivnih stvareh in o dobrih ljudeh. Verjemite mi, da je veliko lažje ljudi ljubiti, kot govoriti o njih. Ko govoriš slabo o nekom, verjamem, da veš, da si v principu edini/a, komu govoriš – samo ti. Vse grde besede, ki prihajajo iz tvojih ust – kaj to govori o tebi?! To je retorično vprašanje. Odprto za razlago – tebi. Odprto za komentiranje – vsakomur. Tistim, ki do sedaj niso ugotovili, da vse, kar delajo – delajo sebi “v korist”. In vsem ostalim, ki še vedno mislijo, da korist tukaj ni uporabljena v smislu ironije in tistim, ki nikoli ne prepoznajo citatov na začetku in na koncu. In, ko je že konec, potem ugotovijo, da so njihovi komentarji – nič drugega, kot prazne besede v še enem dnevu, kateri ni najdaljši in niti najkrajši v letu, ampak samo eden navaden dan. A dan je življenje. Zato mi povej, ali ga resnično želiš zapolniti z praznino?
Snežana Teja Novoselnik
www.inplast.si
