Sreča ne pozna let, zato jih objemite z ljubeznijo
Ne, nikoli niste prestari, da začnete živeti življenje, ki vas veseli ali kakršnega si želite. Edina zavora do realizacije je vaš strah, ki je najhujši sovražnik. Na tej stopnici najprej pademo in zelo težko vstanemo, da nadaljujemo. Ampak ko to enkrat premagamo, se nam odprejo vsa vrata. Nikoli ni prepozno za učenje tujih jezikov, za učenje salse, odkrivanje novih mest, ki smo jih tako želeli videti. Nikoli si ni prepozno pobarvati lase v barvo, ki smo si jo tako želeli, nikoli ni prepozno shujšati in začeti nositi seksi garderobo ali začeti delati na sebi. No, jaz sem začela šele pri 40-ih. Nikoli se ni prepozno prepustiti in odpreti, mogoče najdete ljubezen, v katero ste že davno prenehali verjeti. Namreč, kot da se pravljice dogajajo nekomu drugemu, tistim, ki so v mlajši življenjski dobi. Kako narobe. Ljubezen je povsod okoli nas, samo moramo odpreti srce in pustiti, da okoli nas širi krog pozitivne vibracije, sreče in sladkih pričakovanj. Če se zapremo vase, ker se bojimo, da nas bo nekdo prizadel, nas ne bo. To je resnica. Vendar je ravno tako resnica, da nas niti nihče ne bo ljubil.
Lepo je ljubiti pri 20-ih, 30-ih, 40-ih, 50-ih, 60-ih… vedno je lepo ljubiti. Za ljubezen ne obstaja omejitev. Ljubezen nas samo polepša, od nje sijemo, zaradi nje se počutimo mlajši in bolj zdravi. Kaj je lahko lepšega od starejšega para, ki se sprehajata z roko v roki? Vsakemu izmed nas to pogreje srce. Vsa leta so lepa, vsako ima svoj čar in v vsaki odkrijemo nekaj novega o sebi. Z leti postajamo modrejši, tolerantnejši in spoštujemo mnenja drugih. No, vsaj tako bi moralo biti. Vse je v sprejemanju in tako tudi leta. Sladke gube nam uokvirjajo oči, usta in dajejo neki poseben šarm našem licu. Te gube so naše življenje, vse tisto, kar smo prestali – dobro in slabo. Gube so pečat naših dogodkov. Zato jih ni potrebno brisati, da bi bile manj vidne.
Ne bi se vračala v mlajša leta. V teh sem se resnično našla. Bolj sem prepričana vase in z dobrimi in slabimi izkušnjami, sem se sprejela takšno, kot sem. Nisem popolna, niti ne poskušam biti. Popolnost ne obstaja. Lahko samo postanemo boljše osebe, se trudimo, da smo boljši do drugih ljudi, pomagamo, kadar in koliko lahko in rečemo »ne«, ko ne moremo. Vse, kar želite, še vedno utegnete. Ker vam bo nekega dne žal. Občutili boste žalost zaradi izgubljenih priložnosti in neizpolnjenih sanj. Čas hitro mineva, starost in nemoč ravno tako in potem nastopi tisti večni:»Eh, ko vsaj bi…« Leta so resnično samo številka, če ste v srcu in duši mladi, potem nimate preprek na poti do vaših sanj. Sreča ne pozna let, zato jih objemite z ljubeznijo.
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
