Prekinite začaran krog žalosti in bolečine

Nameravala sem napisati povsem drugačno temo, a sinoči sem si ogledala film “Zvezda je rojena”, ki se me je dotaknil in prisilil k razmišljanju.  Ljudje smo – bitja kaosa. Zapletemo vse, kar je lahko zapleteno, a lahko bi bilo tako enostavno. V sebi nosimo travme, bolečino in žalost, ker smo preveč ponosni, da bi jih delili z ljubljenimi, ker moramo delovati močno in stabilno. Svoje strahove pometemo pod preprogo, da lahko velik del sebe skrijemo pred drugimi, rešitev pa iščemo v različnih užitkih zunaj sebe. In potem nas to zadovoljstvo, strahovi in travme zajemajo in izgubimo vse, kar smo imeli in bi lahko imeli.Poznam veliko ljudi, ki se borijo z demoni, vendar jih ti demoni vedno znova pogoltnejo.Vrtijo se v začaranem krogu trpljenja, pritoževanja in samouničenja. Resnično se počutim slabo zaradi teh ljudi.Žal mi je, ker imajo možnost, da lahko ta svet spremenijo v lepši kraj, vendar so tako obtičali v svoji bolečini, da ne vidijo izhoda.

Ne znajo premagati sebe. Pustijo, da življenje živi njih in ne da živijo življenje. Nadanejo si masko kot neprebojni zid okoli sebe in ne dovolijo, da bi jo kdor koli ali kar koli prebil. Ne vem, kaj je narobe z ljudmi, da so tako nesrečni in zlomljeni. In veliko jih je. S seboj nosijo svojo preteklost, ki jih iz dneva v dan uničuje. Nekatere prizadenejo starši, nekatere partnerji, nekatere drugi, ki so prišli v naše življenje in so vplivali na nas in tudi njih je nekdo drug zlomil, zato se ta krog nenehno vrti. S tako lahkoto se prizadenemo. Ne ustavimo se niti za trenutek in ne razmislimo o svojih dejanjih in posledicah, ki sledijo. In pri vsem tem se prepričamo, da ne vemo in da drugače ne moremo, ker je življenje tako okrutno.

Toda ne bi moglo biti bolj preprosto. Tako enostavno je odpustiti tistim, ki so nas prizadeli, zato je tako enostavno vzeti konce v svoje roke in dovoliti soncu, da posije v naša življenja in se prebije skozi tiste stene, ki jih gradimo okoli svojega srca. Tako je enostavno sprejeti roko rešitve, ki se nam ponuja, sprejeti ljubezen, ki se je nismo naučili sprejeti, priznati svoje strahove in dvome ter deliti svojo bolečino.Tako lahko je, vendar vedno kompliciramo. Je zaradi strahu, da nas bodo spet napačno razumeli in prizadeli? Ne vem. Vem le, da sem opazovala preveč ljudi, ki so mi bili dragi, kako se njihovo življenje razpada pred mojimi očmi, kako se prepuščajo lastnim demonom, ker zavračajo vsako priložnost, da bi se rešili. Ta film me je spomnil na nekatere izmed njih. Ljudje, ki so me s svojo zlomljenostjo tudi zlomili, vendar z eno razliko. Odločila sem se, da ne bom takšna kot oni in prekinila sem ta začarani krog žalosti in bolečine. Upam, da se bodo nekoč tudi oni enako odločili, da bodo končali svoj kaos in vzeli vse niti svojega življenja v svoje roke, preden bo prepozno. Upam …