Ljubezen je v malenkostih vsakdanjega življenja

Kaj bi lahko bilo lepše od udobnega in toplega pogovora z družino ali dragimi ljudmi? Kaj bi lahko bilo lepše kot poslušati nekoga s tako pozornostjo in vpijati vsako njegovo besedo? Kaj bi lahko bilo lepše, če se nekdo, ki ve, kako pomembna si zanj, da se ti lahko odpre in  s tabo deli tisto, kar ti je blizu?  In mu s toplim pogledom in odobravanjem sporočaš, da si zanj vedno tukaj. Če z nekom samo sediš v tišini in gledaš v daljavo, si mu dala svojo moč, ker v hipu ve, da ni sam in da se lahko zanese nate. 

 

Ni pomembno tisoč besed ali udobna tišina – pomembno je, da si tukaj … da si za nekoga vedno tukaj. Na svetu ni večjega bogastva, kot biti vedno pripravljen nameniti svoj čas tej osebi. Zaman ti najdražji avto, nakit, draga oblačila, ampak če si sam, nimaš ničesar. Osamljenost je največji sovražnik, samota je najslabši prijatelj. Nič ni hujšega, kot če si z nekom, pa vseeno sam.

 

Ne vem, kaj še prihaja, toda če je življenje darilo, ki smo ga dobili, zakaj se ne bi osredotočili na najboljše v življenju. To je zakon, ki ga vsi poznajo, vendar se ne uporablja. Dati svoj čas je največje darilo, ki ga sprejemamo. To je valuta, ki nima cene.

 

Vrednost življenja je v malenkostih in trenutkih. Ljubiti, poslušati, videti, čutiti in biti. Biti s prijatelji in ljubljenimi ob skodelici kave. Z okusom dobre čokolade in trenutkom, ko živimo do popolnosti – iskreno in zavestno. Vse ostalo se iztroši in gre mirno, neizpolnjeno in neizživeto mimo nas. Razveselite svoje ljubljene, starše, brate, sestre, prijatelje in jim podarite najdragocenejši del sebe – svoj čas.

 

Ljubezen se ne govori, ampak pokaže. Niti ni v velikih gestah, kot so draga darila, dragi šopki vrtnic, saj vrtnice zbledijo in geste se pozabijo. Ljubezen je v malenkostih vsakdanjega življenja. V tem, da ti najprej povem, kaj se mi je zgodilo. V tem, ker ti edinemu zaupam, kar me boli in prestraši, v tem, kaj vse bi storila, da ti pomagam in bi ti s svojim ostajanjem in vztrajanjem vedno znova pokazala, da sem se odločila živeti to ljubezen. Zaljubljenost se zgodi. Ljubezen je izbira.

 

Če torej vztrajam, sem to izbrala, skozi dobre in slabe dni, skozi žalosti in strasti in skozi vzpone in padce. In zavedam se, da ne bo vedno lahko in da ne bosta vedno tekla le med in mleko, utrujena bova od življenja in dihanja … toda če boš vedno moja oseba, se ne bom utrudila, da bi se borila za naju. Vidiš, kako je “ljubim te” resnično mogoče reči in prikazati na več načinov.