Komu še lahko danes zaupamo?

Komu še lahko danes zaupamo?

Kolikokrat ste se znašli v situaciji, da se brez zadržkov razdajate, da ste vedno na voljo drugim in vedno najdete čas za reševanje njihovih problemov? Prepričana sem, da nešteto krat. Toda, najbolj zanimivo je, ko pa ti nekoga potrebuješ – vsi izginejo. Nikjer nikogar. Kot bi se vsi pogreznili v zemljo. Potreboval bi nekoga, da te posluša, morda za nasvet ali samo, da je ob tebi. A od nikogar ne duha ne sluha. In potem ugotoviš, da si v bistvu prepuščen sam sebi in, da si edina podpora, ki jo imaš Ti sam. To spoznanje, da si odvisen samo od sebe, te na začetku malo plaši, ker ne veš, kako boš vso breme nosil sam. Vendar se potem ta strah, začne spreminjati v tvojo moč, postajati začneš močnejši in pripravljen na vse udarce, ki ti jih življenje neusmiljeno servira. Nikogar več ne kličeš in niti nimaš več potrebe nikomur govoriti o svojih težavah. Zavedaš se, da to nikogar ne zanima, ker so oni sami sebi dovolj.

Ugotoviš, da je življenje eno in ga poskušaš preživeti na najboljši možen način, s čim manj izgubami in čim več zmagami. Proti enim stvarem tako ne moreš, zato je bolje, da se jim prepustiš. Bolj se jim upiraš, bolj te potiskajo na dno. Po borbi s stvarmi na katere ne moreš vplivati, se počutiš izčrpano in brez atoma moči. Postaneš suženj samega sebe. Zato se prepusti življenju, živi ga najbolje, kot lahko in vzami od njega vse lepo, kar ti ponuja. Ne obremenjuj se z tujimi skrbmi in problemi, ampak se osredotoči na sebe. Če se ne boš, se nihče drug ne bo. Edinemu, ki mu je resnično največ do tebe – si Ti sam ali sama.

Tolikokrat si bil nekomu rame za jokanje, sogovornik z druge strani slušalke ali stola, tolikokrat si odložil svoje obveznosti, da bi bil ob nekom, ki sedaj nima časa zate. Čas je, da prenehaš tudi ti biti tukaj za druge. Za tiste, ki ne znajo ceniti tvoje vrednosti, tvoje pomoči in tvoje roke, ki jo podaš, ko padajo. Ljudje so sebični in gledajo samo nase in kako ugoditi samo sebi. Na žalost so redki pripravljeni pomagati. Toda, ko jih najdeš, jih varuj, kot svoje oko, ceni jih in drži jih ob sebi. To so tisti, ki jim lahko pomagaš, v vsakem trenutku. Oni bodo znali ceniti takšno darilo. To so tisti, ki bodo tudi zate vedno tukaj. A medtem, dokler še niso prišli v tvoje življenje, bodi sam sebi najboljši prijatelj, najboljši svetovalec in najboljša podpora, ker nihče te ne pozna tako dobro, kot se poznaš sam in nihče razen tebe, ne more vedeti, kaj je najbolje zate.

Razmisli o svojih občutkih, koliko kje daješ in koliko se ti v tem odnosu vrača. Ali ti kdo laže, zavaja, se poigrava s teboj ali pa te iskreno želi v svojem življenju. V trenutku, ko boš ponovno razmislil in boš čutil kateri odgovor je pravi – se mu prepusti in se osvobodi ljudi, ob katerih se počutiš nezadovoljen in nesrečen. To je najboljša stvar, ki jo lahko storiš zase. Ljubi se, ceni se in verjemi v moč, ki jo imaš v sebi. Ne bo te zapustila, ampak moraš verjeti vanjo. Nič v življenju se ne zgodi brez razloga. Niti najmanjša stvar. Niti ne pride takrat, ko ne bi smela priti. Samo od tebe je odvisno ali boš to pretočil v dobro lekcijo ali boš trpel dalje. Samo od tebe je odvisno ali boš užival v dani sreči ali boš dovolil, da odide od tebe. Ti si ta, ki gospodari s svojim življenjem. Ti in nihče drug. Zato, zaupaj sebi, verjemi sebi in ne boš naredil napake.

Namreč, danes je zelo težko nekomu verjeti. Se zanesti na nekoga. Včasih si lahko nekoga držal za besedo. Danes je doslednost tako redka vrednota, da tudi, če se zgodi, dvomiš vanjo. Govorijo eno, delajo drugo, a v bistvu jim je zate popolnoma vseeno. Ne vem, če je vedno bilo tako. Ne verjamem. Toda danes je to prava epidemija. Če ti uspe v življenju najti eno osebo, ki ji lahko zaupaš in verjameš – si velik srečnež. Do takrat – samo sebi in edino sebi. Ni druge.