Komaj čakam, da spoznam novo tebe

Ali čutiš, da si izgubila upanje? Mogoče se počutiš zamorjeno in frustrirano, ker je vsem okoli tebe lažje. Mogoče si dobra, sočutna in previdna, medtem, ko vsi okoli tebe počnejo prav nasprotno. Mogoče je vse, kar vidiš okoli sebe, žalost in hočeš le en žarek svetlobe, samo eno iskrico, karkoli.

Kot da se zima nadaljuje, ne glede na letni čas. Mogoče si se razšla – z ljudmi, z družino, s prijatelji, z ljubimcem, s partnerjem, s službo, z vsem. Mogoče se sprašuješ, čemu bi se trudila, zakaj samo ti poskušaš rasti in delati na sebi, medtem, ko so drugi zadovoljni s svojimi življenji, zadovoljni s tem, da so ista oseba kot pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti? Mogoče si pozabila, kaj ti je pomembno. Mogoče je tvoja strast zapustila zgradbo in si ostala sama, brez česarkoli, kar bi te zadrževalo in nimaš čemu upati. Mogoče je vse narobe in vse slabo.

Prvo – nisi sama. To je pomembno. Zapiši si to. Drugo – pravijo, da je najtemneje pred zoro, ampak kako veš, da si v najtemnejši uri? Kako veš, da ne bo še slabše, preden postane bolje? Kako upati, ko nimaš v kaj upati? Kako se boriti proti neprestanim navalom dokazov, ki ti govorijo, da življenje ne ponuja nič več in je to to? Kako se zavzeti za ljubezen, ko misliš, da te mnogi sovražijo? Kako? Enostavno začni! Ker moraš! Drugih opcij ni, čeprav se ti zdi. Ni jih! To je samo ljubezen. Edina resnična povezava je graditi sočutje in ranljivost.

Edini način, da vidimo nekaj sprememb v tem svetu je, da postanemo ta sprememba, dan za dnem. To je nehvaležno, a nujno delo. Če tvoje srce hrepeni po nekem napredku, ti ne preostane nič drugega, kot da uresničiš ta napredek. Če se počutiš potlačena, zaradi pomanjkanja ljubezni in sočutja na tem svetu, potem je tvoje srce na pravi poti. Potem si cela vstopila v bitko.

Prvo – nisi sama. To je pomembno.

Postati moraš vse tisto, kar potrebuješ od drugih

To je edini način. Ljudje se ne spremenijo skozi noč. Zapomni si: “Ti si del teh ljudi – a oni se vseeno spreminjajo, kamenček po kamenček. Stvari se premikajo, stvari se spreminjajo. Resnično se dogaja in ne smeš obstati. Ne smeš dovoliti svetu, da te pogoltne. Dvigni se s tal, otresi prah, postavi se na noge in ponovno najdi moč. Ta svet ti ne bo dal razlogov, da verjameš vanj, da verjameš v dobroto, ljubezen in svetlobo in zato moraš ti postati ta razlog za druge. Vsak dan poskušaj vsaj ti postati razlog, zakaj bi nekdo moral verjeti v ljubezen. Prizadevaj si biti razlog, da se bo nekomu vrnila vera in sočutje.

Bodi empatija. Bodi proti utež sovraštvu. Bodi nekomu čudež, tudi, če si samo prijazno pomahala nekomu na cesti ali se mu iskreno nasmejala, ko si mu pridržala vrata. Nikoli ne veš, komu boš spremenila dan. Ne boš vedela ali si komu dala razlog za ljubezen. To je nehvaležno delo. Ampak, če potrebuješ novo upanje, potem ni bolje od tega.

Upanje, da boš ljudem dala razlog, da verjamejo v ljubezen – ne glede ali so to tujci, prijatelji, tvoja mama, oče, družina … kdorkoli. Vsi lahko bolje pa tako tudi ti. Si predstavljaš to spremembo, če bi to bil cilj vsakogar? Si predstavljaš, kaj vse bi zmogli, v kaj verjeli in kako bi se obnašali eden do drugega? Vse se začne z eno osebo – s teboj.

Če nimaš nikogar, ki zna izbrati prave besede, dotike ali pogled, ko ti je težko, potem je to posvečeno tebi. Zelo enostavno bi ti rekla, “bolje bo” ali “vse bo v redu.” Vedno je najlažje to reči, čeprav pogosto te besede, ki smo jih izrekli, sploh ne razumemo (četudi bi bile resnične). V bistvu ne pomagajo in ne zmanjšajo bolečine, ki jo čutiš. Lahko zbudijo samo večjo frustracijo, ker to ni tisto, kar želiš slišati. In zato, če nimaš koga, ki čuti, kaj zdaj potrebuješ, kakšen dotik tolažbe želiš čutiti, potem naj bodo to besede, ki ti jih posvečam, namesto tega nekoga.

Komaj čakam, da spoznam novo tebe

RAZUMEM TVOJO BOLEČINO. Ali zato, ker sem že bila tam ali zato, ker vem, kako je biti globoko žalostna, se počutiti, kot da si sama na svetu in ni nikogar, ki bi te razumel. Razumem, kako je, ko se počutiš, kot da se edina spopadaš in v jezi in žalosti zaspiš do naslednje zore. Povedala ti bom, da te razumem, da nisi sama in da vem, kaj prestajaš, zato mi sploh ni treba razlagati. Razumem te.

VERJAMEM VATE. Verjamem v tvojo moč, v tvojo sposobnost, da se dvigneš po padcu, v tvojo vztrajnost, da se boriš skozi najtežje dni v svojem življenju in v tvoj pogum, da začneš od začetka. Verjamem vate, da boš našla pot iz teme in ponovno počasi dovolila svetlobi, da vstopi. Verjamem vate, da si boš zacelila rane, ker zmoreš. Ker želiš. Verjamem ti. Resnično ti verjamem. Vem, da te to ne bo uničilo. Vem, da boš razumela, da se določene stvari zgodijo, da bi zrastla, verjela, se spremenila in s tem postala modrejša. Verjamem, da boš razumela lekcije, ki te jih življenje želi naučiti, da boš odkrila lepoto v sebi, medtem, ko trpiš in prepričana sem, da boš postala bolj sočutna, boljša in pripravljena pomagati drugim, da izstopijo iz teme.

NE SKRBI ME ZATE. Ne bojim se, da boš ostala v temi, ne skrbi me, da se več nikoli ne boš nasmejala. Vem, da se boš, ko bo prišel čas. Vem, da se boš spet nasmejala, se smejala in globoko dihala. Vem, da boš sijala svetleje kot prej in da boš imela drugačen pogled na svet, boljšo perspektivo in naučila se boš ceniti male stvari, ki so ti sedaj bile samoumevne. Prepričana sem, da bo to zelo kmalu.

KOMAJ ČAKAM, DA SPOZNAM NOVO TEBE. Komaj čakam, da te spoznam, ko nevihta mine. Komaj čakam, da spoznam osebo, ki boš postala. Odporna ženska, ki boš postala; kako boš previdna in odprta; kako boš nežna, a vseeno močna; kako boš modra in dragocena in kako ti bo to spremenilo življenje. Komaj čakam, da vidim, kako boš živela življenje, ki si ga vedno želela. Postala boš boljša in srečna in nekega dne se boš komaj spominjala tega občutka.

Želite prejeti ponudbo za okna in vrata? Povpraševanje lahko oddate tukaj –> KLIK!