Kam so izginile otroške sanje, veselje in igrivost?

Včasih si bil otrok. Ti, jaz in vsak od nas. V brezskrbnih sanjah in tisočih željah si želel postati marsikaj. In potem? Potem si odrasel. Stopala so ti zrasla, nadel si neke druge, večje čevlje in pozabil na to otroško brezskrbnost. Ne spominjaš se več vsega, kar je bilo središče tvojega sveta. Mnogo stvari okoli sebe si prenehal opazovati. Mogoče si izbral tudi stvari, ki si jih obljubil, da jih ne boš. Otroške igrače si zamenjal z nekimi novimi igračami, ker takšno je življenje. Na začetku življenja si bil poln ljubezni in tako nedolžen. Vem, prizadeli so te skozi življenje in tudi ti si se prizadel. Dovolil si si obupati nad sabo, dovolil si, da si vajeti svojega življenja predal v roke drugih. Dovolil si si poniževanje, razvrednotenje in nespoštovanje, ker se nisi imel rad.

Pozabil si, da si se rodil, da bi bil srečen, da bi bil ljubljen in da bi ljubil. Bil si obremenjen s stvarmi, ki niso bile pomembne, svoj dragoceni čas si zapravili za ljudi, ki niso zaslužili tvoje prisotnosti. Pomagal si ljudem, ki so te izdali in tako si izgubil sebe. Jokal si in žaloval za ljudmi, ki ti ne bi podali roke,  tudi če bi se utapljal. Nehal si živeti zase, ker si živel za druge. Se je splačalo? Se je splačalo nehati se smejati, sanjati in si želeti? Vem, da ti je žal, kar si storil s tem otrokom v preteklih letih. Vem, da kriviš sebe za “napake”, ki si jih naredil, za bitke, ki si jih izgubil, in za sanje, ki jih nisi znal uresničiti.

Torej, ta otrok ti zdaj želi povedati: “Ne obsojam te, ampak te razumem. Spoštujem te in verjamem vate. Ti si poseben, ti si izviren in tvoja prisotnost na svetu je blagoslov. Nikoli ne boš izvedel, kolikim ljudem si pomagal že samo s svojo prisotnostjo. Inteligenten si, pogumen si, ustvarjalen si in vreden ljubezni. Ponosen sem nate. Ni pomembno, ali si postal vse, kar si mi obljubil. Ni pomembno, vse je v redu. Dokler si človek dobrega srca in dokler nosiš nasmeh – v redu je. Srečen sem. In še nekaj. Nikoli ne pusti, da bi kdo hodil po tebi, ne dovoli, da te zlomijo in te vidijo na tleh! Naj te sovražijo, naj pljuvajo po tebi, ostani TI, kot zlato v plamenu ohrani svoj JAZ! Nikoli ne obupaj in se bori naprej, tudi če ti vsi rečejo, da je zaman. Ti odločaš, kdaj odnehaš, čeprav veš, da to ni opcija zate. Zato dvigni glavo in naredi vse tiste stvari, ki si jih želel, ko si bil majhen, ko si bila majhna.  Vse, zaradi česar se ti oči iskrijo, v tebi zažari plamen in duša najde svoj mir. Rad te imam, rada te imam. Tvoj mali jaz.”