Kaj hrani vaše demone?
Ali menite, da je dovolj samo reči:” Odpustila sem in nadaljujem s svojim življenjem … “? Zelo lepo bi bilo, če bi bilo tako enostavno. Toda človek mora čutiti, da je odpustil, da lahko naša duša napreduje. Da bi oprostili in uspešno odstranili tisto grdo, se moramo soočiti z najtemnejšimi demoni v sebi. Kaj je to in kaj še vedno povzroča jezo, ko se spomnite neke davne preteklosti? Prava žalost in nemoč, ker vas je nekdo tako močno prizadel in “tako” uničil, da se že leta dvigate iz pepela in pobirate koščke lastne duše pod nogami. Je mogoče, da jeza izvira iz prepričanja, da bi morali biti tam, kjer niste? Jeza, ki vas natančno opominja, da nekaterih svojih pričakovanj ni mogoče izpolniti ne glede na to, koliko smo jih poklicali in si jih želeli. Zaradi tega začnemo čutiti nemoč in občutek nemoči, ker nismo vedeli, kako prepoznati trenutek, ko je šlo vse navzdol, da bi pravi čas rešili sebe ali nekoga drugega.
Da, v sebi imamo veliko demonov. Vsi so na enem mestu, z ramo ob rami, z lažnimi prepričanji in nemogočimi pričakovanji. Nahajajo se v našem Egu. Zakaj mislite, da bi nekdo drug pustil enak pečat na osebi, kot vi? To je vsekakor nemogoče. Vsaka oseba je v našo kožo vgravirana različno, tako da pusti svojo prepoznavno brazgotino, ki je nihče drug ne more ponoviti na enak način. Tu v bistvu leži strah pred pozabo. Bojite se, da bodo nekateri pozabili, koliko svetlobe in čustev smo jim dali, zato ne želite biti ta oseba, ki je pozabljena in ki je niso toliko cenili, kot je želela. Žalost, ki se včasih naseli v nas, nam v bistvu daje vsa lažna prepričanja in pričakovanja. Namreč, naš Ego težko sprejema, da življenje ni nujno ravno tisto, kar smo si želeli in kar smo si zamislili. Težko je razumeti, da je nesmiselno pričakovati, da bo druga oseba na svet gledala s podobnimi očmi, da bo ta oseba lahko prepoznala našo resnico in sprejela naše besede in dejanja. Vem, da je to boleče. Toda vsakdo ima na izbiro, kako bo sprejel druge ljudi, kako bo sprejel njihova čustva, besede, laži ali podporo.
Prej ko se boste ujeli v lažne situacije in nemogoča pričakovanja, prej se boste naučili, kako se rešiti iz težav in slabih odnosov, ki niso namenjeni vam. Ukrotiti svoje demone je peklensko težko, vendar je težje sprejeti demone drugih. Ne pozabite, da lahko vplivate samo nase. Samo vi imate odgovor na vse svoje žalosti, na vsa vaša pričakovanja in prepričanja, da bo nekaj tako, kot mislite. Prav tako lahko in se morate ponovno naučiti zgraditi sebe, tudi po tem grozljivem občutku nemoči in jeze. Sprejmite svoje pomanjklivosti, izjokajte dušo in v sebi poiščite odgovore na vse, kar vas bremeni.Da, včasih bi vsi iskali odgovore od zunaj, da smo nekaj vredni in da smo nekje pustili pečat.
Toda kar je najpomembneje, je res samo tisto, kar si mislite o sebi. In veste, da ni osebe, na kateri ne bi pustili sledi, tako kot se ne morete izogniti drugim ljudem, temu in lekcijam, da bi na vas pustili pečat. Strah, da se boste izgubili v tej žalosti, bolečini in pričakovanjih – ni resničen. Potreben je čas, da spregledate in razumete, koliko ste sami prispevali k neki bolečini in žalosti. Potrebno je dva krat več časa, da popravite tisto, kar ste naredili sebi in šele potem lahko popravljate tisto, kar ste storili drugim.Ko boste našli tisto, kar vas muči, kaj hrani vaše demone – boste odkrili svobodo. Ugotovili boste, da nihče od nas ni popoln in se vam sploh ni treba truditi, da bi bili. Vsi smo enako komplicirani in včasih izgubljeni. In vsak izmed nas lahko prepozna svoje demone in jih ukroti, če želi nadaljevati. In morete nadaljevati tja, kjer vam bo življenje razkrilo nekaj lepih odtenkov in kjer se bodo demoni počasi naučili molčati.
Tea Snežana Novoselnik
www.inplast.si
