Če bi dobila drugo priložnost, bi si upala narediti več napak

Današnji zapis bi poklonila vsem, ki sodijo in obsojajo. Imam vse razloge za to. Ampak ne bom, ne dam jim svoje energije ali svojega časa. Dolgo sem potrebovala, da sem resnično začela živeti in takšen korak bi bil korak nazaj zame. Dobila sem priložnost za novo življenje in ne bom zamudila niti enega trenutka za negativnost, zamero, zavist, ljubosumje, obsodbo ali presojo drugih. Zato bom svoj čas poklonila življenju in ljudem, ki želijo živeti v trenutku in ravno tako ta zapis. Veste kaj? Nimam časa. Nimam časa za te stvari. Ves čas mi odvzame ljubezen, ki jo neumorno delim med druge ljudi in jo tudi sama živim. Jaz sem Ljubezen, ne glede na to, kako si kdo razlaga.

Na vprašanje Dalai Lame, kaj ga najbolj preseneča v človeškem življenju, je odgovoril: “Človek. Ker žrtvuje zdravje, da zasluži denar. Potem žrtvuje denar za povrnitev zdravja. Toda potem ga toliko skrbi za prihodnost, da ne uživa v sedanjosti. Rezultat tega je, da človek ne živi v sedanjosti ali prihodnosti; živi, kot da ne bo nikoli umrl, in potem umre, kot da ne bi nikoli živel. ” Res, kdaj je šlo življenje, ko ste se ukvarjali z načrtovanjem vsak dan, vsako leto in deset let vnaprej ?!

Kako dolgo ste delali za vsak del svojega življenja, za vsako pot in za vsako stvar, ki ste jo morali odlično sestaviti? Medtem ko ste upoštevali dana navodila in se obnašali po nenapisanih pravilih, da bi pravočasno izpolnili vsa pričakovanja. Mogoče se je življenje izgubilo nekje vmes. V času, po ulicah, ki ste jih prehodili. V obrazih mimoidočih, ko ste se sprehajali. V roku, ki ste ga zamudili. Hitreje kot kdajkoli prej. Vedno prehitro, ko gre za življenje.

Nekje sem prebrala zapis o 85-letni ženski, kaj bi storila, če bi dobila drugo priložnost v življenju. “Če bi dobila drugo priložnost, bi si upala storiti veliko več napak. Sprostila bi se. Dihala bi s polnimi pljuči. Bila bi manj resna. Življenja ne bi jemala tako resno. Tvegala bi več. Potovala bi več. Preplezala bi več gora in prečkala več rek. Pojedla bi več sladoleda. Imela bi več resničnih težav in manj izmišljenih. Prepustila bi se lepšim trenutkom. V bistvu tudi ne bi potrebovala ničesar drugega. Živela bi v trenutku. Sem ena tistih, ki ne gre nikamor brez termometra, steklenice s toplo vodo, dežnega plašča in dežnika. Če bi imela drugo življenje, na potovanjih ne bi bila obremenjena s toliko prtljage. Pogosteje bi hodila bosa po travi. Pogosteje bi plesala. Pogosteje bi se vozila na vrtiljaku. Pogosteje bi nabirala rože. ”