A vidiš, kako preprosto je biti živ?

Kdor to zdaj bere, lahko reče, da je živ.  Očitno. Toda kdo med vami resnično živi? Živeti, še ne pomeni, da ste živi, ampak mnogi še vedno to pozabljajo. Nekateri menijo, da je dovolj, da preživijo dan. A ti so že zdavnaj umrli in morajo nujno nekaj spremeniti. Kaj? Ne vem, le oni to vedo. Nekateri menijo, da samo potrebujejo denar, da lahko živijo. Še ne razumejo. Ne bom rekla, da je denar popolnoma nepomemben in nepotreben, ker bi lagala. Vendar bom rekla, da tisti, ki ne ve, kako biti srečen, tudi ko “nima ničesar”, ne bo srečen tudi, ko “ima vse”. Sreča je v malenkostih, lepota pa se pogosto skriva.

Že dolgo živim v vibraciji hvaležnosti vsak dan. Sposobnost človeka, da čuti hvaležnost, je eden ključnih elementov sreče in uspeha. Kdaj ste bili zadnjič hvaležni za vse, kar imate? Kdaj ste bili zadnjič hvaležni, da ste imeli streho nad glavo, hrano na mizi ali čisto vodo? Rekli mi boste, da to ni nič posebnega, ampak je. Verjemite mi. To so danosti, brez katerih ne morete biti živi, kaj šele živeti. Ali samo razmišljate o tem, kako boste prišli do cilja, ali uživate v lepotah tega potovanja? Čutite toplino sonca na obrazu? Se vam zdi, da vetrič boža vaše lase? Ali kdaj opazujete nebo, oblake ali sončni zahod? Ali vidite, kako enostavno je biti živ? Ali vidite, kako enostavno je najti lepoto?

Ali sploh veste, kaj vas osrečuje? Če veste, kaj čakate? Če ne veste, pojdite poiskat to. Ne preživljajte življenja, ampak ga živite. Ne pustite, da vam življenje spolzi med rokami. Niste premladi, niste prestari, nimate premalo denarja in ne premalo sreče. Trenutno imate točno tisto, kar potrebujete. Imate točno tisto, na kar ste pripravljeni; niti manj niti več. Ali želite več? Pojdite, delajte za to, delajte na tem. Preprosto je. Nihče razen vas vam ne more preprečiti uspeha, kar koli vam pomeni uspeh. Dragi ljudje, vse je v vaših glavah.

Kako gledate na svet in kaj izberete, da vidite, da so stvari, ki razlikujejo tistega, ki je samo živ, od tistega, ki živi.  Živi tisti, ki se odloči občutiti svet, namesto da se samo sprehodi skozi njega. Sanjač in borec s ciljem in upanjem na boljši jutri in tisti, ki je pripravljen aktivno sodelovati pri ustvarjanju sebe in svojega življenja. Nekega dne se boste obrnili in pogledali svoje življenje. Kaj boste videli? Kako bi se počutili, če bi se v tem trenutku obrnili in pogledali svoje življenje? Kakšen bo odgovor – odvisno od vas.

Snežana Tea Novoselnik

www.inplast.si

V življenju moraš vedeti, kam si namenjen, ker si morda že tam!

Včasih si želimo veliko uspeha samo zaradi drugih, da izberemo pot »skozi trnje do zvezd«, kjer nam pot ni več pomembna. Na tej poti smo zaslepljeni, ker v bistvu to ni naša pot, saj nas vodijo pričakovanja drugih in nagrada, ki nas čaka na koncu cilja.  Vendar pri tem pozabimo, da je ustvarjanje cilja v bistvu le trenutek. Toda pot do cilja je življenje. Torej ne živite za trenutek – živite za življenje. To izredno dobro opisuje ta zgodba, ki me je popolnoma očarala. Ustavila sem se in dolgo razmišljala o njej. Čeprav ni kaj razmišljati. Resnica je res takšna.

Prestižna jahta je bila zasidrana v nekem majhnem mehiškem zalivu. Lastnik jahte je bil navdušen nad kakovostjo rib, zato je ribiče vprašal, koliko časa traja, da ulovijo tako dobro ribo. “Ne potrebujemo dolgo,” odgovarijo. “Toda zakaj ne ostanete dlje na morju in ujamete še več? ” Odgovorili so, da je bilo za njih in njihove družine dovolj, kar so ujeli. “Torej, kaj potem počnete s toliko prostega časa?” “Spimo, malo lovimo ribe, se igramo z otroki in popoldne preživimo z ženami.  Zvečer gremo v vas, se srečamo s prijatelji, popijemo in zapojemo nekaj pesmi. Naše življenje je izpolnjeno.

Gospod jim reče:” Diplomiral sem iz ekonomije na Harvardu in lahko vam pomagam, da vsak dan lovite ribe, jih prodajte in denar porabite za nakup večjega čolna. ” ” In kaj potem?” “Če imate večji čoln, boste ujeli več rib in s tem denarjem boste lahko kupili še eno ladjo in drugo. Celotno floto. Namesto da bi prodali ribe preko posrednika, se lahko neposredno pogajate z velikimi proizvajalci. Lahko tudi sami postanete eden izmed njih. Potem se lahko preselite v Mexico City, Los Angeles ali celo New York! Iz teh mest bi lahko vodili naš velik posel!”  “Koliko časa bi to trajalo?” “Dvajset do petindvajset let.” “In potem?” “Potem, dragi prijatelji, potem postane res zanimivo. Ko vaše podjetje začne cveteti, lahko začnete prodajati in kupovati zaloge ter začeti služiti milijone!” “Milijone? Res? In potem?” “No, potem se lahko upokojite, živite v majhni vasici na obali, dolgo spite, lovite ribe, se igrate s svojimi vnuki, popoldne preživite z ženami, zvečer pa se družite s prijatelji, pijete pijače in prepevate pesmi.” “Ste zelo prijazen gospod, vendar to počnemo prav zdaj. Zakaj zaman čakati petindvajset let?” Lekcija: “V življenju moraš vedeti, kam greš, ker si morda že tam!”

Vsi mislite, da sta uspeh in sreča cilj, ki ste ga dosegli, pa ni. Uspeh je uživati v potovanju do cilja. Če mi ni všeč pot do cilja, je sploh ne želim ustvariti. Če grem po poti, ki mi ni všeč, mi to ne bo nič pomenilo, ko pridem do cilja. Da bi dosegla svoj cilj, ne želim plačati te cene. Zame je previsoka. Zato najdite zadovoljstvo v vsakem koraku. Ne storite ničesar, samo da pridete na neko lepo mesto. Vsak korak je lahko užitek, trenutek za nasmeh in hvaležnost. In v vsakem trenutku se lahko zavedate, kako čudovito je biti tam, kjer ste. Uživati v svojem življenjskem namenu je, da greste po svoji poti, brez tekmovanja z drugimi, brez primerjav, brez merjenja časa, števila diplom in medalj. Trud izhaja iz ljubezni do sebe in tistega, v čemer smo se znašli. Kot navaja lepa modrost, “Edina oseba, od katere moraš biti boljši, je oseba, ki si bila včeraj.”

Snežana Tea Novoselnik

www.inplast.si

Kako izgubljamo sebe

Ko dovolimo, da razpoloženje ali čustva druge osebe vplivajo na to, kako se počutimo, potem dajemo ključ našega življenja tej osebi, kar pomeni, da ta oseba upravlja z nami. Recimo, da je oseba jezna in vam zato pokvari dan, potem ste svojo moč in ključ svojega življenja izročili tej osebi, ki ustvarja vaše življenje. Vsakdo se sam odloči, kako se bo počutil, in nismo krivi niti ne moremo vplivati na to, kako se bo počutila druga oseba. Če vas nekdo krivi, da ste krivi za njegovo slabo voljo, je to samo izraz manipulacije. Če v to verjamete, potem to pomeni, da ne razumete, da nekdo z vami manipulira.

Ključ do sreče vsakega človeka je v njem. Moje razpoloženje in moja sreča ni v rokah mojega partnerja, mojih staršev, prijateljev ali vremena – ni v rokah nikogar.  Samo jaz odločam, kako se bom počutila v dani situaciji. Nihče drug ne zmore tega. Vaš partner je morda tisti dan zelo nervozen, toda to še ne pomeni, da se morate tako tudi vi počutiti. Še posebej pomembno je, da ta dan vzdržujete svojo vibracijo,  ker mu v bistvu pomagate, da dvigne še svojo. S tem ustvarite okolje, ki ga bo hitreje vrnilo k sebi. Iz globokega razumevanja, povezanosti s svojimi čustvi in potrebami ostajate v tej situaciji mirni in stabilni. Temu pravimo zavestno življenje … To je pot do sebe, o kateri se toliko piše, ki gre skozi čustva, razumevanje, skozi zavestno opazovanje tega, kar se nam dogaja, in ne samo skozi reagiranje. Ne samo preko tega, ti meni, jaz tebi. To je pingpong, to ni življenje. Življenje pomeni, da vsak trenutek resnično živimo zavestno, da nismo v preteklosti ali prihodnosti, in ne dovolimo drugim vplivati na nas, ampak ostajamo povezani sami s seboj.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Kako rešiti težavo ali spremeniti okoliščine?

Navadno začnemo delati na sebi, ko se znajdemo v težkih življenjskih okoliščinah, ki nas v to potisnejo in načeloma nam pomagajo na poti do sebe. Če se v teh okoliščinah zataknemo in se začnemo ukvarjati samo z njimi, potem se bomo težko povezali sami s seboj. Okoliščine so le sprožilec, ki nas spodbudijo na poti do sebe, vendar same po sebi niso pomembne. Pomembno je, kakšna čustva ta okoliščina prebudi v nas. Samo to … Okoliščine so kot budilka, ki jo navijete da vas zbudi zjutraj, vendar ji ne pustite, da ta ves dan zvoni. Budilka je storila svoje, ker te je zbudila, a potem greš čez dan in narediš, kar moraš storiti. Okoliščin ne boste rešili tako, da se boste ukvarjali z njimi. Kot je Einstein dejal: “Ne morete priti do rešitve, če naredite vse tako kot doslej in če imate težave.” Pri vibraciji težave – rešitve ni. Rešitev je v višjih vibracijah …

Ta okoliščina, ki ji lahko rečemo vibracija problema, je dosegla svoj namen, da te zbudi in potem greš višje, da se vprašaš, kako se počutiš in zakaj se počutiš tako? Kaj ali katere potrebe niste zadovoljili v sebi?  Kaj moraš zadovoljiti in povezati v sebi tako, da je skozi to tvoja vibracija lahko drugačna in šele nato se skozi vse te okoliščine spremenijo. Pravimo, da se okoliščine spremenijo same od sebe. To je samo občutek, da se spremenijo same … Tudi naša sprememba vibracije vodi v to, da se nekatere stvari resnično spremenijo same, za nekatere stvari pa moramo ukrepati. Pri tem moramo biti dejavno vključeni, vendar bomo skozi to vodeni.

Natančno bomo vedeli, kdaj se moramo ustaviti in kdaj moramo ukrepati. In to je to. Okoliščine so le sprožilec, toda problem je rešen znotraj nas z vibracijo zavedanja čustev, ki nam omogočajo, da nas vodijo v prvotno naravo, kar je ljubezen, sprejemanje ali ničelna točka. Potem je to točka skupnega potenciala, splošnega znanja, skupnih možnosti, kajti ko smo na ničelni točki, potem smo v vsem in šele tu pridejo rešitve. Upam, da ste dobili odgovor, ki vam bo zagotovo vibriral dušo in vas preusmeril v teku rešitve, namesto da se vrtite v vrtincu problema.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Poberi te črepinje v sebi

Si ženska, ki ji nikoli niso izrečene tople besede. Si ženska, ki ni tolažena, in ki ji ni dana podpora. Ti si steber in zatočišče. Ti si tista, na katero nihče ne misli, ker ti misliš na vse – samo nase ne. Stojiš kot kakšen star zapuščen dvorec. Še vedno ponosna, a znotraj zlomljena. Lomiš se kos za kosom. Izginjaš, a še vedno stojiš pokončno, trdno – stojiš ponosno. Tvoje rane so od zunaj nevidne, nihče pa noče pogledati globlje. Na zunaj si še vedno lepa in trdna in še vedno si zaklon za vsakogar, ki ga potrebuje. Nihče nima časa, da te bolje pogleda in opazi,  da se podiraš, da se lomiš, da izginjaš. Nihče te ne vpraša, kako si, ker si vedno dobro. Močna si, vendar imaš vse manj moči in vedno bolj ti je jasno, kako sebični so ljudje. Želiš si, da ne bi vedno postavljala drugih pred sebe in se tako močno trudila, da jih osrečiš. Želiš si, da bi se bolj trudila, da osrečiš sebe. Ampak zdaj je prepozno. Ne moreš vrniti časa nazaj. Prepozno je, komu zdaj pojasnjevati, da nisi tako močna, kot se jim zdi, da imaš tudi padce, da potrebuješ tudi roko, da te dvigne in da včasih potrebuješ veter v hrbet.

Prej si se lahko borila z največjimi nevihtami, zdaj pa te lahko zlomi tudi najšibkejši vetrič. Ampak prepozno je, da postaneš šibka. Torej vstani! Sestavi se! Najdi v sebi moč, ki ti je še ostala, in bodi močna, ker nimaš izbire. Odvzeli so ti pravico, da si šibka. Šibkost je nekaj, kar ti nihče ne bo priznal, česar ti ne bo nihče verjel. Ne čakaj roko, ki bi te pomilovala in te dvignila. Tvoja roka dviga in pomiluje. Poberi te črepinje v sebi. Zakriči, če moraš. Razbij nekaj. Izreči glasno kletvico. Vendar ne dovoli, da te zlomijo. Ne dovoli, da te spremenijo v ruševino. Bodi močna, ker ti to si! Bodi močna zase, ker si sebi potrebna takšna! In nikoli ne pozabi teh besed: “Majhna ptica je na veji stala, zmrznila in z veje padla. Vendar se nikoli ni pomilovala!”

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Zakaj si pozabila biti TI

Ti, ki tiho in molče živiš, odstrani masko z obraza. Ti, ki skrivaš najbolj nežne nasmehe za nova jutra, razumi, da je življenje kot najlepša steklena vaza. Kadarkoli vanjo postaviš najlepše rože, moraš biti previdna, saj jo lahko le eno napačno, a dovolj močno gibanjerazbije na koščke. Pozabite na nove dni, pozabite na srčne rane. Življenje teče kot reka in na tej poti nikogar ne čaka. Mi praviš, da so te tako ali tako razbili na tisoče kosov in nimaš moči, da bi se sestavila? Ampak, zapomni si: “Vedno dovoli, da se duša sestavi, vedno poišči tisti zavrženi kos, ki bo napolnil praznino in dal tvojemu življenju drugačno lekcijo.”  Ti, ki se bojiš povedati, kaj želiš, da ti drugi ne bodo sodili. Ali živiš zanje ali živiš zase? Želiš, da govorijo o tebi znani in neznani ali želiš pustiti pečat v svetu? Ti, ki skrivaš solze, kot da nosiš vso žalost tega sveta na svojem hrbtu. Vedi, da se duša zdravi in raste s solzami, in da so »krivice«, ki ti jih naredijo drugi, tvoje lekcije. Zato vzemi najboljše od teh ljudi, odpusti jim najslabše in pojdite po svoji poti. Izjoči svojo dušo na ramenu nekoga dragega, pomiri se in kreni v boj, da “popraviš” tiste najpomembnejše odnose. Življenje nikomur ne ostane dolžno, vsak greh nas z leti doleti, toda če narediš dobro in prav, boš omilila dolg svoje duše.

Ti, ki si trpela, ki se še naprej sprašuješ, kaj bi lahko bilo, a ni. Vedi, da si tukaj, kjer je tvoja duša izbrala biti. Razumi, da je vse velika uganka, del po del, strah za strahom, zapiraš in odpiraš nova vrata. Ni moglo in ni bilo potrebno biti drugače. Tu, kjer si sedaj, si priznaj, kako zelo si v bistvu TI, kako srečna si v resnici, saj bi lahko bilo drugače – lahko bi bilo tudi veliko slabše. Ti, ki se ne sprijazniš s krivico in dovoliš svoji duši, da vsak dan joka in se lomi na koščke. Da, tebe mislim – samo ne obupaj! Zaradi takšnih ljudi, kot si ti in takšnih, kot sem jaz, bo življenje postalo boljše mesto za življenje. Podeli tolažbo, četudi je ne iščejo, podeli nasmeh,  dovoli si, da se smeješ brez razloga. Vsaka tvoja solza je blagoslov, vsaka tvoja nervoza je dokaz, da si še vedno živa in da ti ni vseeno. Pod oklepom te močne osebe, še naprej bije otroško srce, polno upanja in sanj.

Zakaj si prenehala sanjati in se dotikati ljudi s svojimi besedami in toplino? Nekoč si prisegla in si rekla, da ne boš nikoli postala takšna kot oni – žalostni klovni. A kdo si zdaj? Obriši si šminko z obraza, ne bodi kot klovn, ampak se nasmej kot iskrena in močna ženska, kakršna si. Vse bo enkrat minilo, a mi bomo ostali nekje v drugem času. Razumi že enkrat, da nisi marioneta, nisi rojena, da bi bila popolna, ampak avtentična. Premikaj lastne gore, podiraj lastne meje, gradi svoje gradove. Na koncu tisto, kar ostane – tisto si TI.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Ste tudi vi med tistimi, ki v jezi govorijo: “Žalostno je, da me moji starši sploh ne poznajo.” Ali pa: “Vse življenje me ne sprejemajo.” Če ste, potem naj vas ne skrbi, ker niste sami. Malo staršev resnično pozna svoje otroke. Kaj mislite, zakaj je tako? Predvsem zato, ker sami sebe ne poznajo in ker na vas gledajo skozi prizmo svojih prepričanj, programov, ran in želja. Starši so samo ljudje, ne glede na to, koliko otrok v nas želi, da bili kot bogovi. Za majhnega otroka je starš nekaj podobnega božanstvu ali junaku, bitju brez pomanjkljivosti ali napak. Ko odraščamo, vedno bolj opažamo, da to ni tako in takrat se začnemo jeziti, ker ne le, da se zavedamo pomanjkljivosti svojih junakov, ampak celo vidijo naše pomanjkljivosti in se z njimi spoprimejo. Jezni smo na njih, ker v nas ne vidijo naših vrlin in vrednot, ker nas kritizirajo in govorijo o nas, kar ni naša notranja resnica.Dolgo časa nisem razumela, da vse to počnejo iz strahu.Zakaj?

Večinoma za starševsko kritiko leži njihova nemoč in nerazumevanje, kljub večinoma dobrim namenom, da otroka postavijo na pravo pot. Zato se ne jezite nanje, ker takoj, ko se jezite in jim zamerite – pokažete, da sami sebe niste poznali. Kako bi te lahko kdo poznal, če sam ne ve, kdo je in ne veš, kdo si? Podobno kot pričakovati, da bosta dve slepi osebi videli vse ali dve gluhi osebi, da bosta vzpostavili govorno komunikacijo. Nemogoče. Prej ko boste to razumeli, prej se boste začeli spoznavati. Ko se spoznate, boste lahko staršem oprostili vse, kar ste zamerili. Ne samo, da jim boste oprostili, ampak boste oprostili tudi sebi, da ste jim sploh zamerili. Šele takrat boste lahko sprejeli svoje starše takšne, kot so, ne da bi jih morali spreminjati. Šele takrat jih boste resnično začeli imeti radi.

 

Za to nikoli ni prepozno, tudi če so vaši starši že umrli. Ni prepozno, ker duša nikoli ne umre. Poleg tega še ni prepozno, saj smo na koncu vedno v odnosu s sabo, torej s svojo dušo in Vesojem, zato je breme, ki ga nosimo zaradi zamere staršem, v bistvu naše breme. Znebiti se tega bremena je čudovito.Če to počnemo tudi takrat, ko so starši živi, je velika milost.To ne pomeni, da bomo s starši takoj vzpostavili čudovit odnos, o katerem smo vedno sanjali, ali da se bodo takoj spremenili in postali drugačni.Sicer se lahko zgodi tudi to, vendar ni nujno.Vsekakor se bo zgodilo, da ne boste več nosili bremena zamere in da vas starši ne bodo mogli več prizadeti.Globoko v sebi jih boste razumeli in imeli radi, čeprav morda niti sebe ne razumejo. Vsekakor pa boste mirni pri vsem, kar se dogaja v vaših odnosih. To boste zmogli le zato, ker boste vedeli, da ranjen človek ne more dajati ali sprejemati ljubezni na enak način kot tisti, ki je celoten/nepoškodovan. S svojo celovitostjo in ljubeznijo, ki jo boste čutili v srcu, boste zacelili rane svojih staršev, kolikor vam bodo dovolili. To bo vaše darilo staršem in s tem tudi sebi.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Ne sanjaj na pol in niti ne dajaj na pol

Na tem svetu ni nič kompliciranega. Nič. To, da smo mi komplicirani, je nekaj drugega. Življenje je zelo preprosto razumeti. Ljubezen prav tako. Sanje so še bolj preproste. A veš, kdo jih ustvarja takšne? Srce. Nič, kar ne živiš, ne živi na pol. Ne sanjaj na pol in niti ne dajaj na pol. Takšne zgodbe ne obstajajo. Nimaš pol srca, zato ga ne dajaj samo pol. Nimaš pol duše, zato je ne dajaj samo pol. Dostojanstvo je velika stvar, zato jo brani z rokami in nogami. Ne privoli na ljubezen, ob kateri čutiš znotraj praznino, ker daješ del sebe njemu/njej. Ne privoli v ljubezen, ki te ne izpolnjuje s strastjo. Ne privoli v ljubezen, ki ni uravnotežena. Vem, da ga/jo ljubiš in zato ostajaš z njim/njo. Ostajaš, ker želiš verjeti, da je on/-a več od tega. Iz nje/-ga želiš izvleči tisto stran, ki jo je pokazal/-a, ko si jo/ga spoznala. Podreti želiš zidove, ker želiš, da te spusti v notranjost.

Mogoče ti daje največ, kar zmore, ampak to ti ne sme biti dovolj. Nekateri ljudje ljubijo močneje in globlje in to ni slaba stvar. To preprosto pomeni, da bi moral/-a biti z nekom, ki te ljubi enako, kot ti ljubiš njega/njo ali z nekom, ki te bo ljubil/-a enako globoko. Moral-/a bi biti z nekom, ob katerem se počutiš zadovoljeno v vsakem pogledu, ker sta vajini srci kompatibilni na globljem nivoju. Mislim, da se zavedaš, da so ljubezni in veze več od tega, kar imaš. Ne privoli na osebo, ob kateri ne čutiš metuljčkov v trebuhu samo zato, ker se bojiš biti sam/-a in se bojiš živeti brez nje/njega. Vem, da je zastrašujoče oditi od tistega, ki ga ljubiš, ampak včasih je potrebno. Včasih je potrebno spremeniti smer, ki te bolj izpolnjuje.

Včasih je odhod najbolje, kar lahko storiš zase. Potrebuješ nekoga, s kom boš vibriral/-a pozitivno, nekoga, ki te navdušuje, da boš še boljši/-a in da boš delal/-a še boljše. Potrebuješ nekoga, ki ima podoben pogled na svet, a dobro veš, da lahko najdeš takšno ljubezen. Najtežji del odhoda ni spoznanje, da lahko imaš nekoga boljšega, ampak da bodo stvari težje, ko ga/jo zapustiš. Začel/-a se boš spraševati, če si prav ravnal/-a in verjetno se boš počutil/a osamljeno, ampak šele takrat se boš začel/-a zdraviti. Našel/-a boš sebe in se nekaj naučil/-a iz preteklosti. Dojel/-a boš, da stvari niso bile tako dobre, kot si mislil/-a, kot si se poskušal/-a prepričevati in počutil/-a se boš popolno/-en, ko boš sam/-a. Našel/a boš strast in ljubezen na neobičajnih mestih in srečal/-a boš nekoga, ki te bo ljubil/-a iz globine svojega srca. Razumel/-a boš, koliko si vreden/-na. Doživel/-a boš ljubezen, po kateri trenutno hrepeniš, ampak je ne dobiš. Vsa ljubezen v njegovem/njenem srcu mogoče ni dovolj zate in to je v redu. Ne more vsak ljubiti enako popolno in globoko kot lahko ti.

Zapuščanje nepopolne ljubezni je težko, vendar si zaslužiš, da se počutiš vreden/-na prave ljubezni, ker to tudi si. Preveč si globok/-a, da sprejmeš samo površinsko ljubezen. V tvoji globini je veliko tega, česar mnogi ne bi razumeli. Zato skrij vse, kar je najbolj čudovitega v tebi in počakaj. Tisti/-a, ki bo to nekaj našel/-a v tebi, ne bo potreboval/-a za to ničesar storiti. Zapomni si to. Razumel/-a bo brez besed.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si