Nič ni slučajno

Verjamem, da v tem trenutku ni nič narobe, četudi se zdi, da vse razpada. Morda prav v tem trenutku nekaj prihaja na svoje mesto … In ko začutite, da je vaše življenje v kaosu, je to samo zato, ker so vaši strahovi nekoliko močnejši od vaše vere. Vsak težak trenutek, dogodek, vsaka strupena oseba, ki smo jo srečali, in skušnjave, ki smo jih prestali, so v resnici popolna priprava, da postanemo oseba, kakršna smo zdaj. Nič ni naključno. Vsi smo tam, kjer moramo biti, da bi živeli življenje, ki smo si ga izbrali.

Vsak od nas ima svoj življenjski klic. Vsak nosi v sebi nagon za izrednost svojega duha. In spet … Tako močna človeška bitja si dovolijo, da obtičijo v prostoru in času in tako isti dan ponavljajo neštetokrat … in temu pravimo življenje. Preveč jih preneha živeti v tridesetih, štiridesetih in jih pokopljemo v osemdesetih. Nič težjega kot umreti, ko še živimo. In nič strašnejšega od tega, da pristanete, da obupate nad sabo. To so težki časi, a tudi časi izzivov, ki si prizadevajo za boljše. Časi, v katerih ima vsaka misel, beseda in dejanje različno specifično težo. Časi, ko maske padejo in vsi pokažejo svoj pravi obraz. Časi, v katerih ljudje brez srca in duše postanejo in ostanejo samo to. Vsak dan gledam ljudi, ki sem jih imela (imam) rada, kako se spreminjajo v ljudi, ki jih ne poznam več.

Zato najdite mir v sebi. Ljubezen, ki jo nosite – delite. Bodite usmiljeni, bodite ponižni, ker je življenje tako lepo in sonce tako lepo greje, samo obrniti mu morate obraz. Ne pozabite: »Ne moremo dati tistega, česar nimamo, niti postati tisto, česar ne nosimo v sebi. Mogoče je zdaj že minuta do dvanajst, da spoznamo resnični jaz. Ko bo vse rečeno in storjeno, boste odkrili, da nič od tega ni bilo slučajno.«

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Ko si nečesa resnično želiš, pojdi po to

»Če si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile,« je že dolga leta moja najljubša misel, dobesedno vodilo in smernica v mojem življenju. Če si boš iz te misli kar koli zapomnil, naj bo to naslednje: »Ne obupaj! Ne obupaj nad svojimi sanjami in nad svojimi načeli. Sanjaj in se bori. Ti zmoreš to.« In to ni kliše. To niso navadne misli, ki jih prebereš v knjigi, ko ne veš, kako dalje. To je resničnost. Uspeh ne pride preko noči. Tudi če pride, lahko v istem trenutku tudi izgine. Mnogim, ki jim je uspelo po »krajši poti«, medtem ko sem se jaz še vedno vzpenjala, danes ne obstajajo več. Jaz sem še vedno nekje tukaj: »Nisem na vrhu, ampak postopoma vztrajno hodim – korak za korakom.« Ne poslušaj ljudi okoli sebe, ki ti govorijo, da ne moreš in ki ti govorijo, da odnehaš. Ne dovoli nikomur, da te odvrne od tistega, kar si želiš. Če je nekdo obupal nas svojimi sanjami, to ne pomeni, da moraš tudi ti. Navsezadnje tvoji cilji in sanje so samo tvoji in samo ti jih lahko razumeš in ne oni. V življenju so mi ravno največ poguma in moči dale osebe, ki niso verjele v mene, v moje sposobnosti in moje želje.

Ko o nečem sanjaš, se zbudi in pojdi po to. Ni čakanja in ni pomilovanja. Če misliš, da bo nekdo čakal samo nate, ne bo. Pojdi z glavo skozi zid. Grizi, če je potrebno. Bodi vztrajen. Najbolj vztrajen, ampak toliko dober, da te ne morejo zavrniti. Toliko dober, da vidijo, koliko ti nekaj pomeni. Če te zavrnejo – njihova napaka, njihova izguba. Ti greš dalje po cesti – avtocesti. To je bil tako ali tako samo napačen izvoz. Jaz sem jih imela nešteto. Mogoče preveč, ampak zame dovolj. Zavedam se, da jih bo še več. Vem, da bom še padala, ampak pomembno je vstati! Mogoče bom potrebovala čas, mogoče se mi bo zdelo kot cela večnost, ampak vredno se je boriti za svoje sanje. Ne govorim, da mi je uspelo v vsem, kar sem si zadala, ampak počasi in prepričljivo ustvarjam vse, o čemer sem sanjala. Potreben je bil čas. Potrebovala ga bom še več, verjetno. Ampak, ni pomembno. Tu nekje smo. Na planini in se borimo. Ne damo se. Tako jaz, tako ti in vsi, ki nekaj poskušajo in sanjajo in ne obupajo, ker vedo: »Ko si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.«

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Vsem ženam za 8.marec

Draga ženska … Ustvarjena si posebna v svoji notranjosti. Ni potrebno, da ti povedo, da si posebna, da bi to res bila. Nisi rojena močna, pozabi to. Močna si postala z bitkami, s padci, s trpljenjem in učenjem; postajala si vse močnejša. Vse bolj si padala, vse manj si se lomila. Bolj si se plazila, vse trdneje si hodila.

Ti si ženska. Ti imaš srce, ki je včasih zlomljeno zaradi nekoga, ki je ravno tako bil zlomljen. Imaš srce, ki je včasih prepolovljeno in samo. Imaš srce, ki čuti, ki potrebuje besedo, objem in dotik. Imaš srce, ki najbolj na svetu potrebuje ljubezen. Nič ne moraš, česar sama ne želiš, razen nečesa … Ljubiti. Najprej in predvsem sebe in potem druge. Življenje, sanje…Bodi dama, bodi najboljša verzija besed: »Mati, hčerka, sestra, prijateljica, dekle, partnerica.« To so največje življenjske vloge, ne glede kar rečejo drugi. Verjemi mi. Bodi tista, ki bi me navdušila. Bodi tista, ki bi bila moj vzor. Ti si ženska. Čudovita si, ne glede na to, kako izgledaš. Ne glede v kaj si oblečena. Ne glede kaj želiš. Obleci se v nežnost in ostani takšna. Tudi, ko je najtežje. Ti zmoreš! Lahko premagaš sebe. Lahko imaš velike sanje. Lahko si graciozna in fina. Za to ne potrebuješ denarja niti dragih oblek niti visokih pet, ampak samo nasmeh. Samo način na katerega gledaš, govoriš, hodiš…

Zato, bodi svoja! Vedno in brezpogojno. Daleč od vseh tistih, ki jim drugi govorijo, kaj naj delajo in mislijo. Najpomembneje v celem življenju je, da si všeč sebi. Zaljubi se v sebe, naj te ne bo sram. Zaljubi se in bodi srečno zaljubljena v sebe. V svoje oči, v svoje roke, v svojo kožo, v način svoje hoje, v način, kako se smejiš. V svojo dušo. Neguj jo in naj se zrcali v tvojih očeh. A nasmeh? Naj bo to tvoj najlepši nakit, od ušesa do ušesa. Nosi ga ponosno. Zaman ti cel svet, če nisi zadovoljna s seboj. Zaman ti vse, če se nisi sprejela, z vrlinami in pomanjkljivostmi. Z napakami in najboljšimi potezami. S frizuro in skuštranimi lasmi. In, če se še nisi našla…

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Želite si več, ljubite bolj …

Edino zanesljivo pri življenju je, da je v nenehnem gibanju; minevajo dnevi, spreminjajo se letni časi, odhajajo ljudje. Včasih nam jih življenje samo vzame, včasih sami odidejo. Odidejo lahko na najslabše načine: brez obvestila, brez pojasnila, brez besed, ampak prav tako obstajajo situacije, ko ljudje odhajajo, ker je tako bolje. In bodimo iskreni; obstajajo osebe, brez katerih nam je bolje, ker enostavno vnašajo negativnost v naše življenje. Obstaja veliko raznih plitkih fraz, ki jih ljudje izgovarjajo, da bi potrdili tisto, kar že veš: »Bolje ti je brez njega oziroma nje. Ni si te zaslužila. Grem stavit, da mu je žal.« Pa v bistvu sploh ni pomembno, ali so te besede resnične. Ker na koncu, ko nekdo odide, še posebno, če je tako bolje, nisi okupirana s tistim, kar nekdo čuti, ampak s tistim, kar ti čutiš, saj pogrešaš nekoga, ki si te resnično ne zasluži.

Obstaja milijon razlogov, zakaj nekoga ljubimo; zaradi njegovega videza, ko se zjutraj zbudi, zaradi varnosti in udobja, ki nam ga daje, zaradi njegovega pogleda, ki prodira v naše bistvo. Razlogi, zakaj nekoga pogrešamo, so v glavnem povezani z razlogom, zakaj to osebo ljubimo; zaradi dobrega občutka, ki nam ga daje, in zaradi spominov, ki se jim ne želimo odreči. Ko nas nekdo zapusti, ki se je grdo obnašal do nas ali nas prizadel – čustveno in psihično, nastane med možgani in srcem nekakšna oblika prekinitve veze in to pogosto pripelje do boleče zmedenosti. Kako je mogoče, da pogrešaš nekoga, ki je v tvojih spominih povezan samo s trpljenjem? Takrat možgani prevzamejo glavno vlogo in potem se vprašaš: »Ali sem resnično tako zmedena, da se želim vrniti v obdobje, ki me je uničevalo?« A srce? Kolikor vemo, na to nima enostavnega odgovora.

Mogoče pogrešaš nekoga, ki ga ne bi bilo treba pogrešati, ker želiš vedeti, če bi nekega dne ta oseba postala boljša, morda bi te ljubila enako, kot si ti njega in morda bi ti pokazala, da si mu pomembna, koliko je ona tebi. Mogoče si tako povezana s tistimi nekaj lepimi spomini, da so postala tvoj rešilni čoln v oceanu razočaranja. Pomembno je, da zaradi tega občutka, da pogrešaš nekoga, ki te je prizadel, ne začneš uničevati sebe in zaradi tega ne postaneš drugačna oseba. Pravzaprav samo poudarja dejstvo, da je bila tvoja ljubezen zanj preveč dobra. In zato si dovoli, da nekoga pogrešaš, ker kljub temu ali so bili spomini slabi ali dobri, je bil resničen del tvojega življenja. Vendar naj bo ta spomin več, kot je bila ta oseba kadar koli.

Vedno pojdite v nek lepši dan, v dan boljši od včerajšnjega. Bodite boljši, kot ste bili včeraj. Želite si več, ljubite bolj…

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Življenje je ZDAJ!

Ko so vprašali Dalai Lamo, kaj ga v človeškem življenju najbolj preseneča, je odgovoril: »Človek. Ker žrtvuje zdravje, da bi zaslužil denar. Potem žrtvuje denar, da bi vrnil zdravje. A potem je tako zaskrbljen za prihodnost, da ne uživa v sedanjosti. Rezultat je, da človek ne živi v sedanjosti niti v prihodnosti; živi, kot da nikoli ne bo umrl, a potem umre, kot da nikoli ni živel.« »Resnično, kdaj je življenje minilo, ko si bila zasedena z načrtovanjem vsakega dne, vsakega leta in po deset let vnaprej?! Dokler si se trudila za vsak del življenja, za vsako pot in za vsako stvar, ki si jo morala popolno sestaviti? Medtem ko si se držala navodil, ki so ti dana, in se obnašala v skladu z nepisanimi pravili, da bi pravočasno izpolnila vsa pričakovanja. Morda se je nekje vmes izgubilo življenje. V času. V ulicah, ki si jih prehodila. V licih, mimo katerih si se sprehajala. V časovnem roku, ki si ga zamudila. Hitreje kot kadarkoli. Vedno prehitro, ko je vprašanje življenje.«

Nekje sem prebrala zapis 85-letne ženice, kaj bi naredila, če bi dobila še enkrat drugo priložnost za življenje. »Če bi dobila drugo priložnost, bi si drznila narediti veliko več napak. Sprostila bi se. Zadihala bi s polnimi pljuči. Bila bi manj resna. Življenja ne bi dojemala tako resno. Bolj bi tvegala. Več bi potovala. Vzpela bi se na več gora in preplavala več rek. Jedla bi več sladoleda. Imela bi več resničnih težav in manj izmišljenih. Privoščila bi si več lepih trenutkov. V bistvu niti nič drugega ne bi potrebovala. Samo te trenutke. Živela bi v trenutku. Sem ena od tistih, ki nikamor ne gre brez toplomera, termofora, dežnega plašča in dežnika. Če bi imela še eno življenje, se na potovanjih ne bi obremenjevala s toliko prtljage. Pogosteje bi hodila bosa. Pogosteje bi plesala. Pogosteje bi se vozila na vrtiljaku. Pogosteje bi nabirala cvetje.«

Zato živite v trenutku. Živite zdaj. Življenje je, da se živi, ne čaka in ne načrtuje. Življenje je ZDAJ! Ne dovolite, da boste stari 60, 70, 80 let in boste govorili, kaj bi naredili, če bi dobili še eno priložnost. Jaz sem jo dobila in sem neskončno hvaležna za to. Zato, nimam časa. Grem, hitim, tečem! Čaka me kava, čaka me življenje!

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Zato izbiraj previdno!

Ko ljudje želijo oditi od tebe, jim pusti. Ne poskušaj prepričati nikogar, da ostane s teboj, da te ljubi, da te obiskuje in ostane povezan s teboj. Tvoja usoda ni nikoli neločljivo povezana s tistimi, ki so odšli. Ljudje te zapuščajo ravno zato, ker niso vezani nate. A ker niso vezani nate, jih ne moreš prisiliti, da ostanejo. Pusti jih, da odidejo. Zato ker odhajajo, ne pomeni, da so slabi ljudje, ampak samo pomeni, da se je njihova vloga v tvojem življenju končala. A ti moraš vedeti, ko se vloga nekoga konča, da je ne poskušaš več oživljati. Moraš vedeti, kdaj je konec. Prenehaj moledovati ljudi, da ostanejo ob tebi. Pusti jim, da odidejo. Pusti jim, da izstopijo.

Obstaja toliko laži in lažnih predstav, da nikoli ne moreš biti prepričan, kaj te čaka na koncu dneva. V nekem trenutku so vsi srečni zate, a že v naslednjem trenutku se smejejo za zaprtimi vrati. V nekem trenutku se vsi strinjajo s teboj, a že v naslednjem se strinjajo z nekom drugim. Skupaj – daleč od tebe. Zato bodi pozoren, o čem govoriš in komu govoriš, ker bodo nekatere tvoje besede edina stvar, ki so jih slišali in brali. Ne glede na to, kako bodo prepričljivi in kako se bodo trudili to pokazati, nikoli ne veš, kdaj se bodo začeli dolgočasiti – igrati. Namreč vsi radi vidijo, da ti gre dobro, dokler ti ne gre bolje kot njim. Radi ploskajo, ko uspeš in ti istočasno privoščijo, ko propadeš. Prave življenjske situacije odkrivajo lažne ljudi. Pravijo, da prijatelj ni tisti, ki ti vrže obroč za reševanje, ko se utapljaš, ampak tisti, ki bi za teboj skočil v morje.

Včasih je potrebno podreti določene mostove, ker ne peljejo nikamor več. Ne vodijo te več v smer, v katero greš. In to je dobra stvar. Občasno je potrebno preveriti zemljevid in spremeniti smer. Vse poti te lahko vodijo v isto smer, vendar to ne pomeni, da je vsaka smer dobra tudi zate. Če veš, kam greš, bodi prepričan, da te bo pot pripeljala tja. Če ne veš, kam greš, te bo vsaka pot pripeljala tja. In vsaka pot bo »napačna« – vsakič. Vedeti moraš, kaj želiš, ampak najpomembneje je, da veš, česar ne želiš. Zapravljenega časa ne moreš vrniti. Vendar ni potrebno niti žalovati za njim. Zato izbiraj previdno! Podri nekatere mostove že danes, ker to ni več tvoja cesta. Prenehaj vstopati skozi vrata, ki jih niti ni bilo potrebno odpirati. Ne trkaj na vrata, ki so z razlogom zaklenjena. Nekje sem prebrala, da Bog z razlogom umakne nekatere ljudi iz tvojega življenja, zato premisli, preden želiš ponovno priti do njih. Pojdi dalje, zažgi stare mostove, ki jih morda nikoli ne bi smel preiti in naj ti ta ogenj še dodatno osvetli tvojo pot.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Sreča ne pozna let, zato jih objemite z ljubeznijo

Ne, nikoli niste prestari, da začnete živeti življenje, ki vas veseli ali kakršnega si želite. Edina zavora do realizacije je vaš strah, ki je najhujši sovražnik. Na tej stopnici najprej pademo in zelo težko vstanemo, da nadaljujemo. Ampak ko to enkrat premagamo, se nam odprejo vsa vrata. Nikoli ni prepozno za učenje tujih jezikov, za učenje salse, odkrivanje novih mest, ki smo jih tako želeli videti. Nikoli si ni prepozno pobarvati lase v barvo, ki smo si jo tako želeli, nikoli ni prepozno shujšati in začeti nositi seksi garderobo ali začeti delati na sebi. No, jaz sem začela šele pri 40-ih. Nikoli se ni prepozno prepustiti in odpreti, mogoče najdete ljubezen, v katero ste že davno prenehali verjeti. Namreč, kot da se pravljice dogajajo nekomu drugemu, tistim, ki so v mlajši življenjski dobi. Kako narobe. Ljubezen je povsod okoli nas, samo moramo odpreti srce in pustiti, da okoli nas širi krog pozitivne vibracije, sreče in sladkih pričakovanj. Če se zapremo vase, ker se bojimo, da nas bo nekdo prizadel, nas ne bo. To je resnica. Vendar je ravno tako resnica, da nas niti nihče ne bo ljubil.

Lepo je ljubiti pri 20-ih, 30-ih, 40-ih, 50-ih, 60-ih… vedno je lepo ljubiti. Za ljubezen ne obstaja omejitev. Ljubezen nas samo polepša, od nje sijemo, zaradi nje se počutimo mlajši in bolj zdravi. Kaj je lahko lepšega od starejšega para, ki se sprehajata z roko v roki? Vsakemu izmed nas to pogreje srce. Vsa leta so lepa, vsako ima svoj čar in v vsaki odkrijemo nekaj novega o sebi. Z leti postajamo modrejši, tolerantnejši in spoštujemo mnenja drugih. No, vsaj tako bi moralo biti. Vse je v sprejemanju in tako tudi leta. Sladke gube nam uokvirjajo oči, usta in dajejo neki poseben šarm našem licu. Te gube so naše življenje, vse tisto, kar smo prestali – dobro in slabo. Gube so pečat naših dogodkov. Zato jih ni potrebno brisati, da bi bile manj vidne.

Ne bi se vračala v mlajša leta. V teh sem se resnično našla. Bolj sem prepričana vase in z dobrimi in slabimi izkušnjami, sem se sprejela takšno, kot sem. Nisem popolna, niti ne poskušam biti. Popolnost ne obstaja. Lahko samo postanemo boljše osebe, se trudimo, da smo boljši do drugih ljudi, pomagamo, kadar in koliko lahko in rečemo »ne«, ko ne moremo. Vse, kar želite, še vedno utegnete. Ker vam bo nekega dne žal. Občutili boste žalost zaradi izgubljenih priložnosti in neizpolnjenih sanj. Čas hitro mineva, starost in nemoč ravno tako in potem nastopi tisti večni:»Eh, ko vsaj bi…« Leta so resnično samo številka, če ste v srcu in duši mladi, potem nimate preprek na poti do vaših sanj. Sreča ne pozna let, zato jih objemite z ljubeznijo.

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si

Živi vsak dan, kot da bi bil zadnji

Hladno vreme imam rada samo zato, ker v meni prebudi nepozabno in se potopim v spomine. Rada imam fotografije, ker so večne in vedno pridejo v roke takrat, ko so potrebne.

Življenje? Živi ga, dihaj ga s polnimi pljuči, delaj vse tisto, kar te veseli, in vse, kar ti srce želi, ker nekoč – ne bo več časa. Čas bo vedno, ker se čas ne ustavi, vendar boš ti enkrat izginila. Čas beži hitro kot vihar, niti pomežiknila nisi z očesom in je že konec leta in prihaja novo. A kje si ti?

Ne čakaj! Pojdi. Kaj želiš popraviti? Po čem hrepeniš? Koga ljubiš? Kam želiš? Pojdi! Povem ti, pojdi takoj! Izgovori vse, kar ti leži na srcu, ne oklevaj, ker prisežem, da te bo bolj bolelo tisto, česar nisi izgovorila, kot tisto, kar si.

Čas ima čas, mi ga nimamo. Nikoli točno ne vemo, koliko ga še imamo in kdaj pride konec. Nekega jutra se več ne zbudiš, ampak preprosto zaspiš za vedno. In nihče izmed nas ne ve, kdaj pride ta trenutek – zato živi vsak dan, kot bi bil zadnji!

Lepo je misliti nase.

Lepo je živeti svoje sanje.

Lepo se je prenehati bati.

Lepo je obarvati življenje z barvami, ki jih želiš.

Lepo si je polepšati življenje.

Lepo je živeti.

Nimaš časa, zato ne čakaj! Pojdi, ljubi, objemaj, odpuščaj, poj, pleši … Pojdi in si izpolni vse, o čemer si nekoč sanjala, a nisi imela poguma! Pojdi in reci tisto, kar si nekomu želela, vendar zaradi strahu nisi. In prenehaj govoriti: »Vse je v redu,« če ni v redu. In prenehaj razmišljati, kako se bo nekdo drug počutil. Misli nase, ljubi tiste, ki ljubijo tebe…Bodi srečna, a srečna boš, ko se boš naučila ceniti sebe, ker takrat se vse stvari sestavijo in vse postane lažje. In najpomembneje, prenehaj uporabljati besede: “Saj imam še čas! Počasi…ker vem, da še imam čas. Kako veš? Zato pojdi in ne čakaj!

Tea Snežana Novoselnik

www.inplast.si