To ni stvar sebičnosti in niti nič nima s tem, da teptamo druge želje, da bi povzdignili svoje. Tu gre za srečo. O tem, kar si resnično želiš. Tu gre za to, da prenehaš vsak dan izpolnjevati želje in potrebe drugih in enkrat storiš zase tisto, kar si že dolgo želiš. Ni pomembno, kaj želijo drugi. Kaj želiš ti? Gledaš drage ljudi okoli sebe in razmišljaš, kaj bi lahko storila, da bi jih nasmejala, kaj bi lahko storila, da zaplavajo v oblaku sreče in se tam zadržijo nekaj časa. Izpolnjuješ njihove želje, načrte, slediš njihovi poti, da jih osrečiš, ampak pri tem pozabljaš na eno stvar.

S tem izgubljaš sebe. Ko neprestano izpolnjuješ tuje želje in potrebe drugih, izgubljaš sebe. Izgubljaš svoje želje, pozabljaš svoje sanje, pozabljaš tisto, o čemer si sanjala pred spanjem. In to samo, da ne bi prizadela drugih. Ampak ne boš prizadela drugih, če želiš živeti svoje sanje, če želiš živeti življenje, kot ga želiš ali če se tvoje sanje razlikuje od drugih sanj. To je v redu. Ni potrebno, da si kot drugi. Kaj želiš Ti?

Ni se ti treba slabo počutiti, če nekdo ne razume tvoje poti. To ni njihova pot. To je Tvoja pot. Pojdi po poti, ki ti prinaša srečo in ljubezen. Ne želijo vsi enako. Nimajo vsi enakih ciljev. In to je v redu. Zato nikoli ne pričakuj, da nekdo razume pot, po kateri hodiš. Niti je ni potrebno razumeti. Tvoja sreča ni njihova in obratno. Poslušaj, kaj ti šepeta srce in kaj ti govori duša. Nikoli, ampak res nikoli ne boš zgrešila. To je Tvoja edina prava pot. In ko želiš nekaj v življenju in ko si postavljaš vprašanja v zvezi s tem, slišiš, da ti razum govori eno in srce drugo. Kaj boš izbrala?

Upam, da pravilno. Srce. Srce je edino, ki ve, kaj resnično potrebujemo, vodi nas do naših želja, potreb in vodi nas, ko so naše oči trdno zaprte z razumom. Poslušajte svoje srce in ne boste se zmotili. Samo srce nas lahko nekaj nauči. Vse drugo je privid. Vse drugo nam nikoli ne bo prineslo sreče, spokoja in miru. Ko poslušate svoje srce, poslušate svojo dušo. Vi veste bolje od drugih, kaj potrebujete. Nihče drug ne stanuje v vašem telesu, nihče drug ne ve, s čim se borite, ko ste sami in nihče drug ne ve, katere so vaše zadnje misli, preden utonete v sanje. Poslušajte sebe, poslušajte svoje želje. Le takrat boste srečni in boste živeli izpolnjeno življenje z majhnimi radostmi, ki počivajo v vaših mislih.

Toliko skrbite za druge ljudi, da bi bili srečni, da je družina zadovoljna in vesela, a nimate pojma, da samo, če ste vi srečni, bodo tudi oni srečni. Vaši najdražji vas želijo videti srečne. To jim je najlepše darilo. Prav tako kot vi želite videti njih srečne. Takrat vam zaigra srce. Vse to je začarani krog. Sreča je znotraj tega kroga. Vsi smo en velik krog. Zato prenehajte razmišljati, kaj želijo drugi in kako izpolniti njihove želje. Vsi si samo želijo, da ste srečni. In zato bodite močni in živite življenje, kot si ga želite.

Privoščite drugim ljudem okoli vas, da vas vidijo srečne. Tako bodo srečni tudi oni. Ne pozabite, da si vaš otrok želi videti samo srečnega starša. Takrat je tudi on srečen. Lahko mu plačate najdražje šolanje, ga peljete na najdražja potovanja, kupujete najdražja darila, ampak zapomnil si bo in želel samo srečnega starša. Vaša sreča je sreča vašega otroka. Če bo vsak dan gledal starša, ki ima vse, ampak mu iz oči sveti žalost, bo tudi otrok žalosten. Zato storite zase to, kar vam šepeta srce.

Poslušajte srce in s tem boste prinesli veselje vsem okoli sebe. Ne samo sebi, ampak svoji družini in prijateljem ter ljudem, ki jih srečujete skozi življenje. Nihče ne mara ljudi, ki konstantno objokujejo življenje in nič ne naredijo. Nihče ne mara razočaranih in nesrečnih ljudi, ki pri tem pozabljajo, da so postali razočarani in nesrečni, ker ne živijo življenja, kot si ga želijo. Zato če nekoga ljubite, dovolite, da je srečen. Dovolite, da živi življenje, kot si ga želi in ne takšnega, kot ga želite vi. Namreč, vsak zase najbolje ve, kaj ga osrečuje, po čem hrepeni in kaj želi. Mene najbolj osreči, ko sem v objemu svoje ljubezni, kjer je edino mesto, kjer v miru počiva moje srce in ki mu lahko rečem dom. To je moja sreča. Zato nikoli ne razmišljajte, kaj bi drugi želeli. Zazrite se globoko v svoje srce, tam, kjer je najbolj iskreno, najbolj nežno in najsvetlejše. Potopite se v to. In poslušajte. In dobili boste odgovor. Jasen kot beli dan. Pustite vse druge, kaj želijo. Kaj želiš TI?

»Če si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile,« je že dolga leta moja najljubša misel, dobesedno vodilo in smernica v mojem življenju. Če si boš iz te misli kar koli zapomnil, naj bo to naslednje: »Ne obupaj! Ne obupaj nad svojimi sanjami in nad svojimi načeli. Sanjaj in se bori. Ti zmoreš to.« In to ni kliše. To niso navadne misli, ki jih prebereš v knjigi, ko ne veš, kako dalje. To je resničnost. Uspeh ne pride preko noči. Tudi če pride, lahko v istem trenutku tudi izgine. Mnogim, ki jim je uspelo po »krajši poti«, medtem ko sem se jaz še vedno vzpenjala, danes ne obstajajo več. Jaz sem še vedno nekje tukaj: »Nisem na vrhu, ampak postopoma vztrajno hodim – korak za korakom.«

Ne poslušaj ljudi okoli sebe, ki ti govorijo, da ne moreš in ki ti govorijo, da odnehaš. Ne dovoli nikomur, da te odvrne od tistega, kar si želiš. Če je nekdo obupal nas svojimi sanjami, to ne pomeni, da moraš tudi ti. Navsezadnje tvoji cilji in sanje so samo tvoji in samo ti jih lahko razumeš in ne oni. V življenju so mi ravno največ poguma in moči dale osebe, ki niso verjele v mene, v moje sposobnosti in moje želje.

Ko o nečem sanjaš, se zbudi in pojdi po to. Ni čakanja in ni pomilovanja. Če misliš, da bo nekdo čakal samo nate, ne bo. Pojdi z glavo skozi zid. Grizi, če je potrebno. Bodi vztrajen. Najbolj vztrajen, ampak toliko dober, da te ne morejo zavrniti. Toliko dober, da vidijo, koliko ti nekaj pomeni. Če te zavrnejo – njihova napaka, njihova izguba. Ti greš dalje po cesti – avtocesti. To je bil tako ali tako samo napačen izvoz. Jaz sem jih imela nešteto. Mogoče preveč, ampak zame dovolj.

Zavedam se, da jih bo še več. Vem, da bom še padala, ampak pomembno je vstati! Mogoče bom potrebovala čas, mogoče se mi bo zdelo kot cela večnost, ampak vredno se je boriti za svoje sanje. Ne govorim, da mi je uspelo v vsem, kar sem si zadala, ampak počasi in prepričljivo ustvarjam vse, o čemer sem sanjala. Potreben je bil čas. Potrebovala ga bom še več, verjetno. Ampak, ni pomembno. Tu nekje smo. Na planini in se borimo. Ne damo se. Tako jaz, tako ti in vsi, ki nekaj poskušajo in sanjajo in ne obupajo, ker vedo: »Ko si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.«